Piše: Álvaro Peñas
Arvid Hallén je programski direktor in soustanovitelj Oikosa, edinega konzervativnega think tanka na Švedskem. Specialist za energetsko politiko je delal kot pisec uvodnikov, politični komentator, upravljavec sredstev za fundacije in bil predsednik konservativne švedske študentske organizacije Heimdal.
Poslanec radikalne levice je odprtje švedskega parlamenta označil za shod skrajne desnice. Za skrajno levico je vse del skrajne desnice, toda ali se je švedska politika od leta 2022 bistveno spremenila?
Od volitev leta 2022 se ni veliko spremenilo. Se je pa od prej – od leta 2015 in velike migracijske krize, ki je prizadela celotno Evropo. To je bilo še posebej dramatično na Švedskem, ker je velik del migrantov prišel na Švedsko in vsi razen radikalne levice so razumeli, da je situacija nevzdržna. Pred tem sploh ni bilo mogoče javno govoriti, da bi priseljevanje lahko povzročalo težave, potem pa je morala tudi levosredinska vlada priznati, da migracijska politika ne deluje in da je treba priliv zmanjšati. To je odprlo razpravo, ki so jo prej sprožili le Švedski demokrati in je nato dosegla javno mnenje. Istočasno so težave s kriminalnimi združbami eksplodirale in se začele zaostrovati, zaradi česar ni bilo mogoče zanikati očitne povezave med temi združbami in priseljevanjem, kar se je vedno zanikalo, čeprav je velika večina članov združb priseljencev ali otrok priseljencev. Od migracijske krize leta 2015 se je razprava premaknila na desno in kritika priseljevanja se je normalizirala v javni razpravi, kot je bilo na Danskem in zdi se, da se začenja dogajati v Nemčiji.
So zaradi te spremembe mentalitete Švedski demokrati postali vodilna sila na desnici?
Nisem prepričan, ker je podpora Švedskim demokratom prišla pred spremembo javne razprave. Veliko ljudi je bilo jeznih, ker niso mogli govoriti o tem vprašanju in so že glasovali za Švedske demokrate. Na nek način bi rekel, da je sprememba v razpravi zmanjšala potencialno rast stranke, saj lahko veliko volivcev, ki mislijo, da priseljevanje ne gre dobro ali da je treba zmanjšati kriminal, ostane pri svojih starih strankah. Do leta 2015 so imeli Švedski demokrati monopol nad kritiziranjem priseljevanja; potem pa je bil njihov monopol razbit.
Prvič je Švedsko zapustilo več priseljencev, kot jih je prišlo.
Da, to vključuje prostovoljno izseljevanje in glede številk je nekaj vprašanj, vendar je smer jasna in je zelo dobra.
Ta politika ni problematična, če je vrnitev prostovoljna, toda ali enako velja za ljudi, ki so bili izgnani zaradi kaznivih dejanj?
Ideja, da je treba kriminalce deportirati, na Švedskem ni sporna. Nekateri člani skrajne levice so bili deležni velikega posmeha, ker je bil njihov argument proti: “Zakaj izganjamo tuje kriminalce in ne švedskih kriminalcev?” To nima smisla. Ko govorimo o ilegalnih priseljencih, ki razen nezakonitega vstopa v državo niso storili nobenega kaznivega dejanja, se zmerna Levica z izgonom menda ne strinja, vedo pa, da tega zdaj v javni razpravi ne morejo zagovarjati.
Zločini, ki so jih zagrešile kriminalne združbe na Švedskem, so novice celo v državah, kot je Španija, ki ima ohlapno politiko glede nezakonitega priseljevanja. Se je stanje od nastopa sedanje vlade izboljšalo?
Ja, to je eden od velikih dosežkov te vlade. V zakonodaji je bilo veliko sprememb in še veliko jih bo. V pripravi je nov zakon, ki bo podvojil kazen za kazniva dejanja, storjena v kriminalnih združbah. Menim, da ni boljšega načina za boj proti organiziranemu kriminalu in to je ukrep, ki je na Danskem v veljavi že leta: tj. kopirali smo dansko zakonodajo.
Danska z levičarsko vlado je uvedla številne ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju in v boju proti kriminalnim združbam.
Drži. Danska je velik vir navdiha za švedsko desnico glede teh vprašanj. To je zelo zanimivo, saj je bila Danska pred 10-15 leti omenjana izrazito negativno. Novinarji in politiki s sredine in levice so jo primerjali z Mordorjem in nacistično Nemčijo ter trdili, da Švedska nikoli ne bo taka. Ljudje so o Danski govorili tako, kot danes govorijo o Madžarski. Zdaj vsi mislijo, da je Danska fantastična in da moramo biti ažurnejši, saj zaostajamo deset let. Gre za korenito spremembo perspektive in tona javne razprave.
Pravijo, da je socialni demokrat v vsakem Švedu, tudi na desni strani. Se je to spremenilo?
Da; ampak to seveda ne pomeni, da se socialna država razgrajuje. Nasprotno, desnica je velika zagovornica tega modela, ki ga je ogrožala politika priseljevanja. Ni novih, liberalnih idej za znižanje davkov ali privatizacijo zdravstvenega sistema; vendar je v svojem uvodnem govoru v parlamentu predsednik vlade dejal, da se bo vlada osredotočila na štiri K: kriminal, podnebje, konkurenčnost in vojna (v švedščini se te besede začnejo s K). To so veliki izzivi za našo vlado: zmanjšati kriminal, zmanjšati emisije, povečati gospodarsko konkurenčnost in pomagati Ukrajini zmagati v vojni proti Rusiji.
Njegov govor se je dotaknil tudi priseljevanja: “Močno bi bilo treba povečati in spodbujati tudi prostovoljno ponovno izseljevanje.” Prepričan sem, da ta govor ni samo premierjevo mnenje, ampak so se z njim strinjale vse stranke, ki podpirajo vlado, vključno s Švedskimi demokrati.
Ali niso bile zelene politike, tako kot v drugih državah, škodljive za gospodarstvo?
Ne, mislim, da ne. Zelene politike so privedle do zaprtja 6 od naših 12 jedrskih elektrarn, najstarejših in najmanjših. To je leta 2022 pripeljalo do dviga cen električne energije, trenutno pa so cene izjemno nizke in elektrika najcenejša v Evropi. Kar zadeva goriva, je zelena politika dvignila cene s prisilnim mešanjem biogoriv v bencin in dizel, kar je razjezilo prebivalstvo, vendar je sedanja vlada omilila ta ukrep in znižala davke na fosilna goriva, kar je znižalo cene. Posledica tega je, da na Švedskem ni ljudske jeze zaradi zelenih vprašanj, ki obstaja v drugih državah.
Pomembno je tudi omeniti, da mnogi na sredini in na desni niso skeptični glede podnebja in ga vidijo kot pomembno vprašanje. Ko vlada pravi, da je podnebje ena od njenih prednostnih nalog, se zaveda, da je to vprašanje, ki zadeva švedske volivce.
Bo glede vojne večja podpora Ukrajini in kakšno vlogo želi imeti Švedska v Natu?
Za Ukrajino bo več podpore: več orožja in več denarja, na odločen način in brez oklevanja. Govora je bilo tudi o naročilu proizvajalcu orožja SAAB, ki bi ga lahko razlagali kot pripravo na donacijo bojnih letal gripen Ukrajini v prihodnosti.
Švedska želi biti država Nata na prvi liniji. Vojaški proračun se bo še povečeval, švedske vojake bodo letos poslali v Latvijo, možno je, da bodo vojake skupaj z Norveško poslali tudi na Finsko. Ne gre torej za postopen pristop k integraciji v Nato, temveč za začetek tekme, v kateri želi Švedska biti v vodstvu.
Kakšno mnenje imajo Švedi o svoji vojski?
Zelo se je spremenilo. Imeli smo vojaški rok: ukinili so ga in potem spet uvedli. Nekoč je obstajalo negativno dojemanje vojske, ker je veljala za šibko in nesposobno obraniti državo, zdaj pa raziskave kažejo, da ima prebivalstvo veliko bolj pozitivno mnenje o svojih oboroženih silah. Podobno se je leta 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini, zelo povečalo število prostovoljcev za našo Teritorialno obrambo. Drug primer je, da ko ljudi vprašajo, ali bi bili pripravljeni svojo državo braniti z orožjem, so tri države v Evropi z najvišjim pozitivnim odgovorom Turčija, Finska in Švedska. Kar zadeva obrambo, imamo zelo močno mentaliteto.
Slovenian