Piše: Álvaro Peñas

Branko Grims je magister politologije in diplomirani geolog. Od leta 2004 je bil poslanec SDS (Demokratične stranke Slovenije) v Državnem zboru Republike Slovenije in je bil na različnih funkcijah v vladah Janeza Janše. V prejšnjem zakonodajnem obdobju (2020–2022) je bil predsednik odbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, bil je član odbora za pravosodje, zunanjo politiko in ustavnega odbora. Od junija 2024 je evropski poslanec SDS, ki je del Evropske ljudske stranke (EPP).

V Sloveniji poteka kampanja diskreditacije nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše. Kdo stoji za to kampanjo?

V Republiki Sloveniji po padcu totalitarnega režima ni bilo lustracije – niti v sodstvu, kjer je bila zaradi trajnih mandatov sodnikov najbolj nujna. To je razlog za obstoj globoke države v Sloveniji in zato se Slovenija razvija veliko počasneje kot (na primer) Republika Poljska ali celotna višegrajska skupina. Tudi zato globoka država že trideset let (od zmage v vojni za Slovenijo) izkorišča slovensko pravosodje za politično obračunavanje z zmagovalci osamosvojitvene vojne – torej s sedanjo opozicijo. Ključni cilj teh zlorab je bil oviranje in onemogočanje političnega delovanja največje opozicijske stranke SDS, ki je na zadnjih volitvah v Evropski parlament osvojila kar 4 od skupno 9 mandatov, ki pripadajo Republiki Sloveniji. Posebej ciljajo na predsednika SDS, ki je bil med vojno za Slovenijo minister za obrambo in trikratni predsednik vlade, gospoda Janeza Janšo.

Očitne zlorabe pravice, na katere želimo opozoriti Evropsko komisijo, druge mednarodne institucije in javnost, se nadaljujejo ves čas članstva Republike Slovenije v Evropski uniji. Ti očitno politično motivirani procesi proti SDS in Janezu Janši se vedno znova sprožijo tik pred vsakimi volitvami. Po volitvah se postopek ustavi, nato pa se znova oživi, ​​ko se približujejo naslednje volitve. Ker se to vleče že tri desetletja, je politična motiviranost teh zlorab povsem očitna.

Najbolj znan primer je bil tisti, imenovan Patria, pred nekaj leti.

Da, zadnjih 15 let je v Sloveniji zaznamoval proces Patria. To je bil kafkovski proces, v katerem so Janezu Janši sodili, ker naj bi sprejel povsem »neznano obljubo«, dano »na neznan način«, »neznano kje« in »neznano kdaj«. Dvajsetega junija 2014 (torej tik pred državnozborskimi volitvami) je bil na podlagi tega absurdnega procesa obsojen in zaprt. Ustavno sodišče RS, ki je po ustavi najvišji organ na področju varstva človekovih pravic, je približno leto dni kasneje sodbo v celoti razveljavilo z obrazložitvijo, da gre v celotnem postopku za kršitev človekovih pravic. A volitev je bilo takrat že konec. Kljub opozorilom, da so te zlorabe v nasprotju s pravno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, so Janezu Janši vseeno odvzeli poslanski mandat, ki so mu ga podelili volivci na državnozborskih volitvah. Kasneje je tudi to kršitev človekovih pravic ustavno sodišče razveljavilo in Janezu Janši vrnilo mandat.

Novi postopek se imenuje Trenta. Ali je podoben prejšnjemu postopku?

Bližajo se naslednje volitve v Sloveniji in zloraba pravice se očitno ponavlja. »Proces Trenta« je še bolj očitno političen, kot je bila »Patria« in je absolutna sramota slovenskega pravosodja. To nedvoumno dokazuje dejstvo, da gre za primer star skoraj 20 let. Letos, po skoraj 20 letih, je bila prva seja sodišča »pomotoma« sklicana na rojstni dan žene Janeza Janše, gospe Urške Bačovnik Janša; in drugo zaslišanje (spet “naključno”) je bilo na sam rojstni dan Janeza Janše, 17. septembra!

Ne zdi se naključno. Na čem temelji zadnja obtožba?

Obtožba je sramotna za ustavno vzpostavljeni pravni red. Pred približno 30 leti je Janez Janša kupil posestvo v Trenti, na katerem je stala hiša. Vse se nahaja v Triglavskem narodnem parku, kjer novogradnja ni dovoljena, dovoljena pa je le nadomestna gradnja. Nepremičnino je leta 2005 prodal za bistveno višjo ceno. Takrat je zaradi naraščajočih cen nepremičnin veliko posameznikov in podjetij kupovalo nepremičnine kot kapitalske naložbe »na zalogo«, z namenom, da bi jih kasneje prodali po bistveno višji ceni. Tožilci menijo, da so v tej transakciji našli dokaze kaznivega dejanja, čeprav je drugi zasebni kupec, ki je nepremičnino kupil na dražbi, le to pozneje prodal za precej več denarja. Z drugimi besedami, nepremičninski trg je sam razkril neresničnost te obtožbe.

Tudi obtožnica, torej politični proces, temelji na napačni konstrukciji, kar kaže dejstvo, da je sodišče samo postavilo izvedenca nepremičninskega izvedenca, ki je jasno povedal, da s prodajo ni bilo nič narobe. Posledično je izgubil licenco. S pravnega vidika, po evropski in slovenski zakonodaji, gre za očitno zlorabo pravice.

Naslednje volitve bodo šele aprila 2026. Mislite, da bodo predčasne volitve?

Seveda, saj so se pred nekaj meseci ponovno aktivirali procesi diskreditacije opozicije z zlorabo pravosodja in to očitno zaradi možnosti predčasnih volitev v državi. Te so postale realna možnost, saj je že moralo že vsem v Sloveniji (in verjetno tudi vodilnim v Evropski uniji) postati jasno, da je vsak dan sedanje ultralevičarske vlade Roberta Goloba gospodarska in razvojna katastrofa za Slovenijo. Dodaten problem je za Evropsko unijo, ki se sooča s katastrofalnimi posledicami popolnoma zgrešene in lažne ‘zelene tranzicije’ (zelene le, kot je barva denarja) ter s svojimi norimi davki in birokratskimi omejitvami, ki uničujejo podjetništvo, razvoj in blaginjo. V letos izdani knjigi Zmaga dobrega sem ponudil izračun na podlagi uradnih podatkov Eurostata: BDP EU je v obdobju 2008–2022 zrasel le za 116 evrov na prebivalca; in ameriški BDP se je v istem obdobju povečal za 27.829 € na prebivalca; torej za kar 240-krat več! To in napovedano zaprtje avtomobilskih tovarn v Nemčiji in drugod po EU pove vse.

Ali je edini namen tega sojenja očrniti podobo Janše in njegove stranke pred volitvami?

Da; to se bo gotovo zaostrovalo in potem zamrlo, ker bo čez dve leti zadeva čisto zastarela. Ostala bosta le dvom in medijska diskreditacija, kar je očiten namen opisanih zlorab pravosodja. Vse te očitne zlorabe pravice za diskreditacijo političnih nasprotnikov so z vidika Evropske unije popolnoma nesprejemljive.

Zato sem kot evropski poslanec pred mesecem dni v posebnem pismu vprašal Evropsko komisijo, kako bo ukrepala, da prepreči zlorabe pravosodja, kot je politična diskreditacija opozicije v Sloveniji, in ali bo zagotovila, da bodo vsi državljani Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo politično prepričanje ali druge osebne okoliščine, deležni poštenega in nepristranskega sojenja v razumnem roku – kar je evropska norma in vrednota, zapisana v temeljnih aktih Evropske unije.

Pred nekaj tedni ste Evropski komisiji poslali drugo pismo o drugem primeru: tokrat o poskusu tožilstva za diskreditacijo sodnika.

Gre za primer sodnika Zvjezdana Radonjića. S kazenskim pregonom tega neodvisnega sodnika, ki ni hotel podleči politično motiviranim pritiskom nekaterih svojih kolegov in je javno opozarjal na nesprejemljivost teh pritiskov, se je pokazala očitna in skrajna politizacija velikega dela slovenskega pravosodja. popolnoma novo dimenzijo.

Leta 2019 je sodnik Radonjić razsodil v težkem primeru umora. V tem primeru se je pokazalo, da obstaja politični in medijski interes, da se očitno nedolžnega človeka obsodi na dolgoletno zaporno kazen. Ob razglasitvi oprostilne sodbe je sodnik javnost seznanil z ozadjem sojenja ter nezakonitimi in nesprejemljivimi pritiski, ki jim je bil izpostavljen. Zaradi tega so ga oblasti in mediji preganjali: na koncu je bil prisiljen zapustiti sodstvo in utrpel je hude zdravstvene posledice. Tožilstvo je zoper sodnika Radonjića vložilo več ovadb in ga 10. oktobra 2024 obsodilo zaradi domnevne razžalitve sodnice in tožilke v sojenju. Na dan njegove obsodbe je razsodišče sklicalo sejo, kljub temu da je imelo zdravniški izvid in izvedensko mnenje, da Radonjić ni in ne bo sposoben za sojenje še najmanj mesec in pol. Kljub temu so ga na del sojenja, kjer njegova prisotnost po zakonu sploh ni bila obvezna, na sodišče pripeljali vklenjenega!

Ali ne bi bilo treba sojenje preložiti zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja?

Seveda, vendar je sodišče eklatantno in grobo kršilo ustavne pravice do poštenega sojenja in učinkovite obrambe. Na koncu je zapor in prisilno pridržanje hudo bolnega moškega, ki se ni prav nič upiral, vrhovni sodnik Jan Zobec ocenil kot »brutalno kršitev pravice do osebne svobode«, tudi ustavne pravice. Vse te pravice varujejo tudi temeljni pravni akti Evropske unije. Toda kako naj se šteje sojenje za pošteno, če je iz odločitve zdravnika in mnenja izvedenca razvidno, da obtoženec ni sposoben za sojenje in se torej nesposoben učinkovito braniti?

Očiten namen teh zlorab sodstva je dati zgled drugim sodnikom in s tem doseči popolno podreditev sodstva politiki, ki je obvladovala slovensko sodstvo ves čas obstoja samostojne Slovenije (vendar ima svoje korenine že prej) . Globoka država si želi sodstvo v Sloveniji popolnoma podrediti, da bo ponovno njeno orodje za politično obračunavanje, kot je bilo v času socializma in komunistične vladavine. To pomeni vrnitev v obdobje totalitarizma, ki je očitno neustaven in v absolutnem nasprotju z evropskimi temeljnimi akti na področju varstva človekovih pravic. Ti posegi so popolnoma nesprejemljivi in ​​očitna zloraba pravice.

Te zlorabe so v nasprotju z evropskimi standardi, a v različnih državah opažamo vse več tovrstnih primerov.

Zlorabe pravosodnega sistema, ki izvirajo iz kulturnega marksizma za namene politične diskreditacije in vsiljevanja levičarske ideologije pod krinko lažnega ‘zakona’, so vse večji problem v Evropski uniji. Poleg zgoraj opisanih primerov iz Slovenije je najbolj odmeven sojenje nekdanjemu italijanskemu notranjemu ministru Matteu Salviniju, ki mu zaradi doslednega spoštovanja zakonov lastne države o varovanju meja in skrbi za varnost svojega naroda grozi šestletna zaporna kazen. in najprej državljani. To je skrajni absurd, saj bi to morali storiti vsi v Evropi. V resnici je treba soditi tistim, ki so zagrešili očiten zločin, ko so zlorabili svoj položaj in preplavili Evropo z nezakonitimi migranti. Da bi to prikrili, sodijo Matteu Salviniju, ki je spoštoval pravno državo v celoti. Gledališče absurda v obliki kulturnega marksizma preplavlja Evropo.

To spominja na dogajanje na Poljskem, kjer namerava vlada Donalda Tuska zadušiti PiS, da bi »ubranila demokracijo«.

Po vseh dostopnih podatkih se podobne metode in sredstva zdaj uporabljajo v več primerih na Poljskem proti funkcionarjem stranke PiS nekdanjega premierja Morawieckega. Po teh podatkih ne gre za en sam razvpit in dolgotrajen primer (kot v Sloveniji), temveč za kampanjo diskreditacije velikega števila ljudi z namenom onemogočanja najmočnejše politične sile v državi. Dobro bi bilo vsa ta dogajanja in vse morebitne zlorabe zbrati skupaj in jih predstaviti javnosti. In na tej podlagi je treba z ustreznimi ukrepi učinkovito preprečiti vse oblike zlorabe prava in vzpostaviti dejansko enakost pred zakonom, ki je vrednota, varovana z ustavo in temeljnimi pravnimi akti Evropske unije. To ne bo lahka naloga, saj je Evropska komisija v zadnjem mandatu večkrat očitno uporabila dvojna merila – kar je popolnoma nesprejemljivo in to v celoti zavračam.

Spomnimo na obisk Věre Jourove na Ustavnem sodišču Republike Slovenije marca 2023, ki je bil jasen primer nezakonitega poseganja v pristojnosti nacionalnih držav in dvojnih meril. Šlo je za očitno zlorabo funkcij in institucij za politično vmešavanje. Podobnih primerov proti članicam Višegrajske skupine, predvsem Poljski in Madžarski, je bilo v zadnjem mandatu še več. Tisti, ki zlorabljajo funkcije in institucije Evropske unije za namene političnega vsiljevanja in poseganja v zakonito izvoljene vlade držav članic, ne branijo, temveč rušijo demokracijo in vodijo v totalitarizem; in s tem razbijajo Evropsko unijo.

Je bil kakšen odziv iz Bruslja na te zlorabe pravosodja v Sloveniji?

Kljub temu, da smo v zadnjih mesecih institucije EU opozarjali na vse procese politične zlorabe pravosodja, ki so se zgodili, konkretnega odziva Bruslja do zdaj ni bilo. Čakam tudi na odgovor Evropske komisije na moje pismo.

Ali menite, da je mogoče narediti konec politiki dvojnih meril, ki jo je Evropska komisija vodila v prejšnjem zakonodajnem obdobju?

Vsakršna politika dvojnih meril je nesprejemljiva in predstavlja zlorabo institucij Evropske unije. Politika dvojnih meril, vsiljevanje levičarske ideologije in preplavljenost njenih institucij s kulturnim marksizmom je Evropsko unijo naredila šibko in ranljivo. Temu je nujno narediti konec. Tisti, ki so to povzročili, bi morali odgovarjati.

Toda izkazalo se je, da je le močna nacionalna država učinkovit branik pred tovrstnimi zlorabami in kulturnim marksizmom. Zato se je treba odločno zoperstaviti vsem poskusom centralizacije in uzurpacije pristojnosti institucij Evropske unije, ki jim po temeljnih dokumentih ne pripadajo. Absolutno je treba zavračati kakršno koli politiko dvojnih meril in vsakršno uvajanje cenzure, tudi tiste pod krinko ‘varovanja’ resnice, kajti to je bil vedno izgovor vseh totalitarizmov za uvajanje cenzure. Evropska unija bo toliko močna, kolikor bodo vanjo vključene demokratične nacionalne države. Evropska unija je nastala kot zveza enakopravnih demokratičnih držav in le v tej obliki lahko dolgoročno preživi. Dvojna merila, cenzura, vsiljevanje levičarske ideologije in zloraba institucij za pritisk na demokratično izvoljene parlamente in vlade nacionalnih držav lomijo Evropsko unijo.

Vir: https://europeanconservative.com/articles/interviews/double-standards-censorship-and-the-abuse-of-institutions-are-breaking-apart-the-eu-an-interview-with-branko-grims/