Piše: Álvaro Peñas
Jack Ross je politični aktivist in novinar v Združenem kraljestvu. Je izvršni direktor konservativne organizacije Turning Point UK in raziskovalec pri Bow Group.
Umor treh mladih deklet je sprožil množične proteste po vsej Veliki Britaniji. Ali lahko Britanci prenesejo še kaj?
Po novici, da so bile tri mlade deklice iz Southporta brutalno zabodene do smrti in še deset drugih otrok hudo poškodovanih v terorističnem napadu v »stanju duševne motnje«, so skupnosti delavskega razreda po Združenem kraljestvu eksplodirale od jeze. Nemiri in protesti so izbruhnili po vsej državi, več kot 900 ljudi pa je aretiranih zaradi njihove vloge pri nemirih.
Napad v Southportu je bil kaplja, ki je za mnoge prelila čašo in po letih, ko so jih zaporedne vlade obsojale, so se prebivalci Britanije, predvsem delavski razred, počutili prisiljene iti na ulice in zahtevati, da se jih posluša.
Zdi se, da nova laburistična vlada ni pričakovala takšne reakcije, kaj šele izgredov.
Zaradi resnične grožnje, da bi me zaradi mnenja stalinist Starmer aretiral, moram poudariti: vsako politično nasilje je napačno, a kot je rekel Martin Luther King, je politično nasilje »glas neslišanih«. Resničnost je taka, da imajo Britanci dovolj tega, da jih ignorirajo – od tod skupni slogan protestov: »Dovolj je«. Splošno sprejeto je, da velika večina ljudi v Britaniji verjame, da je množično priseljevanje ena največjih britanskih težav, YouGov pa je junija 2024 pokazal, da 66 % Britancev meni, da je bilo v zadnjih desetih letih previsoko.
Skupnosti po Združenem kraljestvu so naveličane hitrih kulturnih sprememb, ki jim jih vsiljujejo, porasta migrantskega kriminala, kot so tolpe spolnih nadlegovalcev, ki so izrecno usmerjene proti belim dekletom iz delavskega razreda ter stroškov zaradi migracij. Na primer, 8 milijonov funtov davkoplačevalskega denarja na dan, porabljenih za nastanitev nezakonitih migrantov v luksuznih nastanitvah.
Kdaj so se te težave prvič pojavile?
Težave z migracijami segajo v leto 1997, ko je laburistični premier Tony Blair začel proces množične migracije v Britanijo. Moje domače mesto, Portsmouth, je eno najslabših v smislu stopnje smrti zaradi zlorabe heroina ali morfija, kar mnogi domačini pripisujejo pritoku turških in pakistanskih migrantov v mesto v zgodnjih 2000-ih.
Dejstvo, da Britanci nikoli niso glasovali za množične migracije ali luknjaste meje, je mnogim dalo občutek, da nimajo druge izbire, kot da se udeležijo protestov.
Toda zakaj je politični razred ignoriral islamizacijo, kriminal in geta?
Razlog, zakaj je bilo Britaniji dovoljeno, da se poslabša do te mere, je ta, da je naš politični razred strahopeten. Zavračajo deportacijo nezakonitih migrantov, saj se bojijo, da bi jih liberalni mediji označili za rasiste. Bojijo se zmanjšati število priseljencev, saj jih skrbi, da jih bodo levičarji na družbenih medijih označili za »skrajno desnico«. Strah jih je zahtevati integracijo priseljencev, saj jih skrbi, da bi jih skrajni levičarski aktivisti označili za »fašiste«. Naši politiki so Britanijo predali prebujenski mafiji samo zato, ker nimajo hrbtenice, da bi preprosto rekli: »Ne«.
Kot nekdo, ki je preživel veliko časa v stiku z vladnimi uradniki in poslanci, bi šel tako daleč, da bi rekel, da ker ti politiki pogosto živijo v zaprtih naseljih srednjega razreda, jim ni pomembno, da bi zajezili val migracij, saj jih osebno ne prizadene. Podobno je večina metropolitanskih liberalcev ideološko slepih za škodo, ki jo povzročajo množične migracije, ignorirajo endemične probleme migracij, kot je povečan nasilni kriminal, medtem ko slavijo »raznovrstno hrano«. Ta zatemnjena perspektiva med političnim razredom se običajno imenuje Westminsterski mehurček, saj so politiki izgubili stik s svojimi volivci.
Na demonstracijah smo priča dvojnim merilom s strani policije: siloviti do demonstrantov in strpni do skrajne levice in muslimanskih skupin, ki celo nosijo orožje.
Protestnike »Dovolj je« je demoniziral »dvotirni Keir« s politiko dvojnih meril, saj jih je vse označil za »skrajno desničarske razbojnike.« Medtem ko je bilo v nemire zagotovo vpletenih nekaj zelo spornih ljudi, vključno s pravimi nacisti, je bila velika večina ljudi zaskrbljenih lokalnih državljanov, ki se resnično pritožujejo nad tem, da so neprimerni, nekvalificirani priseljenci iz držav v razvoju njihove domače kraje spremenili v umazane, s kriminalom prežete gete.
Ta demonizacija s strani Starmerja in medijev je policiji omogočila nasilno preganjanje domoljubnih domačinov, saj za policiste ni nobenih posledic; pravzaprav so pogosto napredovani zaradi ostrega pristopa do tistih desno od sredine.
Toda veliko policistov trpi zaradi islamističnega nasilja.
Da, ampak islamisti v Britaniji so zaščitena vrsta. Vsi smo videli videoposnetke policistov, ki pomirjajo oborožene islamistične nasilneže in jih rotijo, naj pustijo orožje v mošeji, v nekaterih primerih pa smo celo videli policiste, ki bežijo pred islamističnimi razbojniki.
Establišment se resnično boji islamistov in širše muslimanske skupnosti, saj vedo, da če imami ali mošeje podžgejo muslimane, bo na ulice prišlo na tisoče ljudi, ki so pripravljeni zagrešiti skrajno nasilje nad komerkoli, na katerega naletijo. Zato, da ne bi z izvajanjem zakona vznemirili islamistične skupnosti, so policisti izginili z ulic in islamističnim skupnostim dovolili, da delajo kar hočejo na svojih območjih.
In skrajna levica?
Aktivisti skrajne levice so prav tako večinoma nedotakljivi z vidika kazenskega pregona. Skrivajo se za imeni prebujenskih skupin, kot sta Stand Up To Racism ali Unite Against Fascism, da bi se poskušali predstaviti kot moralno superiorni. Zaradi teh taktičnih imen te skrajno leve skupine v medijskih poročilih zvenijo kot »dobri fantje«, saj namigujejo, da se borijo proti rasistom in fašistom, kar je le redko res.
Levica je tudi zelo dobro financirana v primerjavi z desnico, zato si lahko privošči vrhunsko pravno zastopanje nasilnih levičarjev, zaradi česar je vsaka možnost, da bi jih obsodili, majhna. Liberalni novinarji tako levičarskih kot tudi desnih britanskih časopisov se pogosto udeležujejo levičarskih protestov in jih podpirajo, s čimer zagotavljajo dodatno kritje za nasilno skrajno levico, saj vsakršno dejanje policije, da bi zajezila levičarski kriminal, za naslovi v tisku označijo kot »policijsko brutalnost« ali »rasizem«, kar še bolj prizadene policiste na terenu.
Ali zato policija še ni aretirala članov teh skupin kljub dejstvu, da so bile predvajane slike napadov na demonstrante samo zato, ker so nosili Union Jack (britansko zastavo)?
Da, levica in islamisti imajo prosto pot, da napadajo in nadlegujejo domoljube in če se domoljub zateče k samoobrambi, je pogosto aretiran prav on, ne glede na to, da je bil žrtev.
Poleg naštetega so se okoreli levičarski aktivisti infiltrirali v vse naše javne institucije, od šolstva do policije, kar imenujemo dolgoletni pohod skozi institucije. Tisti z desnosredinskimi pogledi verjetno ne bodo napredovali po policijskih vrstah, kar je skupaj s kvotami raznolikosti omogočilo levičarjem, da zavzamejo policijsko hierarhijo. To dokazuje osredotočenost policije na zatiranje svobode govora namesto dejanskega kriminala, in to brez omembe popuščanja trendovskim manjšinam, kot je krasitev policijskih avtomobilov z mavričnimi vzorci »ponosa«. Naša policija ni več nevtralna institucija; namesto tega so se močno politizirali.
Zakoni »proti sovraštvu« obstajajo samo za Britance?
Seveda se zaradi subjektivne narave zakonov o »sovražnem govoru« pogosto uporabljajo za utišanje glasov desno usmerjenih posameznikov, medtem ko je levičarjem v primerjavi s tem dovoljeno, da so odkriti rasisti in antisemiti brez posledic.
Navedel bom primer, ko sem novembra lani govoril na shodu za zaščito naših vojnih spomenikov pred islamisti. Nasproti nam je stala množica okoli 200 palestinskih privržencev, ki so začeli vzklikati »Nacistične izmečke z naših ulic«. Odgovoril sem, da »ker sovražijo Jude, so oni nacisti«, na kar me je višji policijski uradnik obvestil, da me bodo aretirali, če bi jih še enkrat oklical za naciste, zaradi uporabe »jezika, ki bi lahko povzročil stisko ali bojazen«.
Vlada je začela preganjati protestnike, vendar metanje protestnikov v zapor ne bo ustavilo vzrokov za proteste. Ali vlada predlaga kakšne rešitve za zaustavitev neuspeha multikulturalizma ali le za boj proti »skrajni desnici«?
Navsezadnje je glavna tema protestov »Dovolj je dovolj« jeza zaradi povečane stopnje kriminala v migrantskih skupnostih. Da bi ustavil proteste, Starmer zapre vodje protestov in ljudi, ki so zagrešili manjša kazniva dejanja, kot je gestikuliranje in kričanje proti policiji, ki bi jih policisti običajno ignorirali. Britanski zapori so že leta prenatrpani in z največjo zmogljivostjo, zato je laburistična vlada, da bi zaprla protestnike »Dovolj je«, napovedala, da bo morilce in posiljevalce izpustila nazaj na britanske ulice, saj je očitno biti desničar težji zločin… Ta izpustitev okorelih kriminalcev bo verjetno povzročila ponovno povečanje migrantskega kriminala, kar bo podžgalo jezo med delavskim razredom in povzročilo več protestov in, na žalost, več možnih izgredov.
Zelo osupljiv prizor je bilo videti skupne demonstracije katoličanov in protestantov v Belfastu. Kaj menite o tem?
Čeprav sem trdno prepričan, da je Severna Irska sestavni del Združenega kraljestva, sem vedno vesel, ko vidim kristjane, ki se združujejo, da bi zaščitili drug drugega pred zunanjo grožnjo. Čas je, da se različne krščanske veroizpovedi združijo in se zavzamejo za preganjane kristjane na Zahodu.
Kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh in tednih?
Moja napoved je, da v Veliki Britaniji v bližnji prihodnosti verjetno ne bo več velikih nemirov, saj so se ljudje začeli umirjati. Bodo pa po vsej Britaniji še naprej potekali protesti, ki zahtevajo konec množičnih migracij.
Verjetno bomo tudi videli, da bodo levičarji in islamisti še naprej napadali domoljubne protestnike, prišlo pa bo do množičnih pretepov, ki jih bodo mediji poskušali naslikati kot »skrajno desne« izgrede.
Nedolžni ljudje bodo prejeli ostre zaporne kazni, kar bo še bolj polariziralo skupnosti in verjetno bo to povzročilo več nemira.
Kar potrebujemo je, da bi naši politični voditelji začeli obravnavati težave, povezane z množičnim priseljevanjem in s tem zmanjšati napetosti, vendar je v trenutnih razmerah to preprosto fantazija.
Slovenian