Piše: Lionel Baland
Krzysztof Bosak je predsednik poljske nacionalistične stranke Ruch Narodowy (Narodno gibanje) in je poleg Slawomirja Mentzena sopredsednik Konfederacja Wolność i Niepodległość (Konfederacija svobode in neodvisnosti), skrajšano Konfederacja, ki združuje nacionalistične stranke in politike na Poljskem, vključno z Ruch Narodowy. Je tudi podpredsednik poslanske zbornice.
Evropski poslanci iz Konfederacije pripadajo različnim poljskim strankam in so se odločili, da se pridružijo različnim skupinam v Evropskem parlamentu. Zakaj in na kakšni podlagi?
Sem vodja Nacionalnega gibanja, ene glavnih političnih strank v Konfederaciji. Narodno gibanje se je odločilo pridružiti skupini, ki je najbližje njegovi ideološki liniji, tisti, ki združuje suverenistične stranke, ki podpirajo nacionalno-konservativno vizijo: Patriots for Europe (PfE).
Nekateri evropski poslanci iz Konfederacije, ki pripadajo drugi stranki Nowa Nadzieja (Novo upanje), ki je konservativna in libertarna, so se odločili, da bodo sedeli v drugi skupini, imenovani Evropa suverenih narodov (ESN). To je zato, ker se pogajamo ločeno in ni potrebno, da pripadamo isti skupini v Evropskem parlamentu. Ruch Narodowy in Nowa Nadzieja sta delovali z nekoliko drugačnima strategijama. To je vodilo do naše prisotnosti v dveh političnih skupinah v Evropskem parlamentu. Ta situacija je lahko koristna za nas, saj lahko vplivamo ne samo na eno, ampak na dve skupini. Lahko si izmenjujemo informacije in sodelujemo pri določenih projektih.
Politične stranke, ki so članice skupine Evropa suverenih narodov (ESN) in skupine Domoljubi za Evropo (PfE), pravzaprav niso tako različne. Na političnem prizorišču se poznamo že vrsto let. Zato menim, da je možno, da bomo v prihodnosti del večje skupine, tudi z nekaterimi dobrimi ljudmi iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki so konservativci ali suverenisti ali celo nacionalni konservativci ali krščanski nacionalisti. Menim, da bi morali vsi posamezniki zdrave pameti, dobre volje in konservativnih nazorov sodelovati med seboj, ne glede na to, kateri skupini pripadajo.
Ali ni vojna v Ukrajini točka, o kateri ni mogoče najti soglasja med različnimi domoljubnimi strankami?
Vsaka vojna je tako zapleten in tragičen dogodek, da je povsem normalno, da se ljudje prepirajo o tem, kako ravnati ob tako dramatičnem in grozljivem političnem in strateškem procesu, s katerim se soočamo v Ukrajini.
Zato ne bom kritiziral dejstva, da obstajajo različna stališča drug ob drugem. Težava je v pomanjkanju strateškega vodstva v Evropi, ne pa v široki paleti različnih pogledov na to, kako ravnati ali kako presojati situacijo ali seveda, kako narediti dobro strateško analizo. V večini večjih evropskih držav bodisi nimamo pravih vlad bodisi imamo zelo šibke vlade. Nimamo skupne obrambne politike, niti dobre obrambne koordinacije. Večina evropskih držav je članic Nata, vendar je stopnja sodelovanja in koordinacije v orožarski industriji in pri nekaterih obrambnih vajah veliko prenizka, da bi odvrnila Rusijo. Prava težava je tam, ne v razlikah v mnenjih. Glavni problem je, kaj delamo in ne, kaj govorimo. Premalo naredimo za obrambo svojih držav.
To moramo spremeniti in to smo začeli delati na Poljskem. Na srečo vidimo kontinuiteto med prejšnjo vlado Zakona in pravičnosti (PiS) in sedanjo levosredinsko koalicijsko vlado, ki jo vodi Državljanska platforma (PO). Nadaljujemo s krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Pozivam tudi druge države, da storijo enako, saj če bi bili mi šibki, našega mnenja nihče ne bi upošteval. Pogledi šibkih držav in organizacij na strateška vprašanja so nepomembni. Pravi problem je tam.
Ali ima Poljska pod sedanjo vlado težave s svobodo izražanja? Ali potekajo politične bitke med konservativci in nacionalisti?
Menim, da imamo na Poljskem morda najvišjo stopnjo svobode izražanja v vsej Evropi. Imamo srečo, da imamo družbo in medijski razred, ki sta to situacijo zgradila pod vplivom zdravorazumskih ljudi. Sedanja levosredinska vlada je poskušala to situacijo spremeniti. Na primer, čistka je bila izvedena v državnih medijih. Toda na Poljskem imamo precej velik sektor konzervativnih medijev, ki morda niso tako močni kot liberalni mediji, vendar je veliko medijev konzervativnih.
Vlada poskuša uvesti zakon o sovražnem govoru, ki ga močno kritiziramo, ker menimo, da ogroža svobodo izražanja in medijev. Ni pa še mogoče ugotoviti, ali bo ta zakonodaja ugledala luč sveta. Vsekakor ga sedanji [konservativni] predsednik republike ne bo podpisal. Če bo naslednji predsednik konservativec, mislim, da bomo glede tega varni, ker bo uporabil svojo moč veta. Po drugi strani pa, če bo na oblast prišel levosredinski predsednik, bo ta zakon sprejet.
V areni družbenih medijev je vpliv politične korektnosti v Združenih državah močan, vendar vidimo, da je predsedovanje Donalda Trumpa spremenilo situacijo in seveda je prevzem Twitterja, zdaj X, s strani Elona Muska velika podpora svobodi izražanja. X je na Poljskem zelo pogost. Vendar Facebook proti nam še vedno uporablja določene algoritme in postopke preklica objav, vendar razvijamo tudi strategije za opravljanje našega dela, ne da bi nas ti predpisi zaustavili.
Če povzamemo, stopnja svobode izražanja na Poljskem je precej visoka in je morda največja v poljski zgodovini. Uporabljamo ga. To izkoriščamo. Naša politična stranka v anketah raste. Danes imamo okoli 13 % volivcev.
Ali skuša vlada vplivati na izobraževanje?
Vlada želi vplivati na izobraževalni sistem in je predlagala nove predpise o novih temah, kot sta izobraževanje in zdravje, kar je kodno ime za progresivno poučevanje spolne vzgoje in nekatera podnebna vprašanja, pa tudi manj kontroverzne teme, kot je zdrava prehrana, ki ji ne nasprotujemo, čisto drugače pa je glede te progresivne agende o spolu in podnebju. In po dolgi razpravi je minister za izobraževanje rekel, da bo prostovoljno. Sprva so trdili, da bo obvezna za vsakega otroka in vsakega učenca, zdaj pa so se umaknili, ker zanjo nimajo podpore. Protestira več sto tisoč staršev, vlada pa nima popolne podpore niti v koaliciji. Sredinske stranke, ki so nekoliko bolj konservativne, temu nasprotujejo.
Zdaj ste v opoziciji, konservativci Prava in pravičnosti (PiS) tudi. Je med tema dvema političnima strankama veliko razlik?
Ja, seveda. Tako je vedno, ko sta dve politični stranki na isti strani političnega spektra in tekmujeta med sabo. Veliko je napetosti, veliko razlik, velikih in majhnih. Nekatere so strateške razlike, druge zadevajo podrobnosti dnevnega reda ali izjave ali taktike glede določenih vprašanj. Seveda je veliko razlik, vendar so tudi stvari, ki si jih delimo. Na primer spoštovanje poljske kulture, krščanske dediščine, temeljnih zahodnih vrednot, suverenosti poljske države, pravne države v njenem pravem pomenu. Enako velja za neodvisnost poljskega pravosodja od tujih vplivov, zlasti od evropskih institucij, ki progresivno vplivajo na naš pravosodni sistem. Veliko stvari si delimo, na primer nasprotovanje federalizaciji Evropske unije, evropskemu zelenemu dogovoru in podnebni politiki.
Razlika je v verodostojnosti. Menimo, da smo bolj vredni zaupanja, ker nam ni bilo treba spreminjati ideološke usmeritve. Pravo in pravičnost (PiS) je na primer, ko je bila v vladi, podpirala evropski zeleni dogovor in podnebno politiko, zdaj pa temu nasprotuje; naše stališče do tega vprašanja pa je stabilno.
Pravo in pravica se bolj nagiba k socialdemokratski ideološki liniji, predvsem pri ekonomskih in socialnih vprašanjih, mi smo bolj konservativni, tržno usmerjeni, svobodnjaški in za nižje davke. Naš gospodarski program je torej bolj klasičen, liberalen, rekli bi, bolj nacionalističen, gospodarski program Prava in pravičnosti (PiS) pa bolj etatistični in celo na nek način socialdemokratski. To je torej velika razlika. In še tisoč bi jih lahko našteli.
Kakšna je trenutna migracijska situacija na Poljskem?
Situacija je nejasna, ker je vlada uradno izjavila, da bo razvila politiko za zavarovanje meja pred nezakonitim priseljevanjem in bo celo zaostrila politiko zakonitega priseljevanja, vendar številke kažejo drugačno situacijo: nekatera vizumska pravila so bila spremenjena, vendar je na trg dela velik pritok zakonitega tujega priseljevanja. Varnost na meji se je izboljšala, hkrati pa je sedanja vlada glede nezakonitega priseljevanja na Poljsko nekoliko bolj popustljiva kot prejšnja.
Na primer, nezakoniti priseljenci niso zaprti in lahko ostanejo na Poljskem. Vladna migracijska politika je torej v izjavah precej ostra in v praksi precej permisivna, a osnovna politika varovanja meja še vedno ostaja v veljavi, tako kot v prejšnji vladi, nekateri postopki varovanja meja in tehnična infrastruktura pa so celo izboljšani.
Se Robert Winicki, nekdanji predsednik Narodnega gibanja, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, vrača?
Robert Winicki se je po enoletnem premoru vrnil v javno razpravo. Danes je komentator. Vodi svoj YouTube kanal in komentira mednarodno politiko in včasih domačo politiko. Razvija svojo novo iniciativo družbenega aktivizma in vedno podpira to, kar počnemo.
Ali ni problem, da eden od elementov konfederacije sedi v isti skupini, Evropa suverenih narodov (ESN), kot nemška domoljubna stranka AfD?
Pravzaprav so se na Poljskem pojavile nekatere polemike v zvezi z izjavami nekaterih predstavnikov AfD. Kot nacionalno gibanje nimamo uradne povezave z AfD. Po drugi strani pa druga stranka v Konfederaciji, Nowa Nadzieja (Novo upanje), sodeluje z AfD. To je sprožilo kritike, vendar situacija v resnici ni pomembna. V politiki je vedno tako: vsako odločitev eni kritizirajo, drugi pa jo cenijo. Ne strinjamo se z vsem, kar povedo predstavniki AfD, lahko pa se z marsičim strinjamo.
Znotraj Konfederacije se je ena stranka odločila, da bo pristopila k AfD, drugi elementi konfederacije pa je ne morejo prisiliti, da tega ne stori. Možno je delati na različnih strategijah in sprejemati ločene odločitve. Znotraj Konfederacije uživamo visoko stopnjo avtonomije. Slednji deluje kot politični dežnik za stranke in posameznike, ki delujejo po vsej Poljski z nekoliko drugačnimi programi in različnimi strategijami. Torej, kot sem rekel, dve najpomembnejši sta Nacionalno gibanje, ki je krščansko nacionalno-konservativno ali krščansko nacionalistično in drugo je Novo upanje, ki je bolj konservativno, libertarno in bolj usmerjeno v ekonomsko svobodo, vendar je naš skupni cilj poljska suverenost in drža “Poljska na prvem mestu” v okviru poljske zunanje politike in evropske politike.