Piše: Lionel Baland
Mateusz Morawiecki iz poljske konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) je bil predsednik poljske vlade od leta 2017 do 2023. Zdaj je predsednik stranke Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v kateri sedi njegova stranka poleg stranke italijanske premierke Giorgie Meloni – Bratje Italije – in češkega premierja Petra Fiale – Državljanske demokratske stranke (ODS) ter politične stranke Identiteta-Svoboščine Marion Maréchal. Med dogodkom MEGA 2, ki sta ga v Bruslju organizirali stranka in skupina ECR na pobudo romunske nacionalistične stranke AUR, ga je za Breizh-info intervjuval Lionel Baland, skupaj z novinarji drugih mednarodnih medijev.
Kaj lahko kot predsednik Evropske konservativne in reformistične stranke (ECR) prinesete njenim članom?
Želimo prenesti izkušnje, ki sem si jih z mojo stranko Zakon in pravičnost nabral, ko sem bil predsednik vlade Poljske, v boju proti birokraciji, ki je vidna rak v institucijah Evropske unije in uničuje konzervativne vrednote. Stranka ECR seje borila proti tej birokraciji že pod predsedovanjem italijanske premierke Giorgie Meloni, vendar smo z drugim mandatom predsednika Trumpa prešli v začetek novega obdobja. To predstavlja velik izziv za Evropsko unijo.
Ali se strinjate s pogledom Donalda Trumpa na Nato?
Vsekakor. V proračunih različnih držav Nata moramo najti več sredstev za vojaško obrambo. To smo dosegli na Poljskem, medtem ko imamo enega najnižjih proračunskih primanjkljajev. Za obrambo in vojaško opremo smo lahko namenili 4 odstotke bruto domačega proizvoda. Spodbujamo druge države članice Nata, da storijo enako.
Kakšne spremembe bo Evropi prinesel drugi predsedniški mandat Donalda Trumpa?
Mislim, da se bo veliko stvari spremenilo. Pred kratkim smo mnogi slišali inavguracijski govor predsednika Trumpa o prevari Green New Deal, nevarnostih nezakonitega priseljevanja in številnih drugih temah. Politika ZDA je pravi izziv za celotno Evropsko unijo in na to se moramo ustrezno odzvati. Ne moremo se pretvarjati, da se nič ne dogaja, saj bi drugače izgubili.
Pred 25 leti je bil bruto domači proizvod Evropske unije večji od ameriškega. Danes je naš bruto domači proizvod za 50 % nižji kot v ZDA. To kaže na težave, ki nas obdajajo.
Na to situacijo moramo najti pravi odgovor. Nastal bo nov svetovni red in novi trgovinski odnosi med nami in ZDA. Evropska komisija mora dokončati svoje načrte za odziv na to in to zelo hitro, ker menim, da se odzivamo prepozno in da naša evropska reakcija, reakcija Bruslja, ni ustrezna glede na današnje izzive.
Kakšno je vaše mnenje o poljskem predsedovanju Evropski uniji od 1. januarja do 1. julija 2025 v tem kontekstu?
Ne vidim nobenih pomembnih priporočil ali potez poljskega predsedstva, ki bi nam lahko pomagala razumeti te izzive.
Kot je dejala Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, ne zaostajamo samo v tehnologiji, nismo niti v tekmi. To pove veliko o tem, kako preveč regulirana je Evropa. To kaže, kako birokracija preprečuje razvoj evropskih podjetij, ne le zagonskih, ampak tudi tradicionalnih podjetij. Avtomobilski sektor v Nemčiji se zdaj sooča z največjim izzivom od svoje ustanovitve. Volkswagen in Fiat Cars napovedujeta množično odpuščanje delovnih mest. To je prvič, da je Volkswagen na takšen način zmanjšal število zaposlenih. Hkrati smo z evropskim denarjem lahko financirali velike kitajske industrije. Če to ni neumnost, ne vem, kaj je.
Sektor vetrnih turbin, sektor električnih vozil, proizvodnja sončnih kolektorjev in proizvodnja baterij, to so štirje sektorji, ki so bili podprti s prispevkom evropskih sredstev, zahvaljujoč denarju evropskih davkoplačevalcev, vendar ne v Evropi. Razvili so se na Kitajskem, na kitajskih tleh. To je velik problem za Evropsko komisijo in Evropo.
Ste med prvimi, ki so prevzeli slogan Make Europe Great Again. Kaj vam to pomeni in kako lahko naredimo Evropo spet veliko?
Verjamem v čezatlantsko sodelovanje in menim, da je lahko Evropa zaradi tega še večja. Kar zadeva moje romunske prijatelje, verjamem tudi v koncept Intermariuma, med morji, med Baltskim in Črnim morjem, med državami, zlasti Romunijo in Poljsko. Lahko se združimo, lahko oblikujemo zelo močno zavezništvo.
Romunija se zelo zaveda tveganj, ki obstajajo okoli nas in Romuni so prav tako naši prijatelji v Stranki evropskih konservativcev in reformistov. To je vse, kar mislim z besedo “Naredimo Evropo znova veliko”. Postaviti moramo pravilno diagnozo, predstaviti ustrezne instrumente in orodja, ki nam omogočajo, da ugotovimo, kako se moramo odzvati na težke situacije in trenutne izzive. In moramo biti sposobni izvajati ustrezne odzive: Kakšna akcija torej? Kdo jih bo uresničil? Kako? Kdaj bodo uveljavljeni?
To je posledica metodologije sprememb, ne verjamem pa, da se Evropska komisija zaveda tovrstnega izziva, niti tega, kako nanj odgovoriti, niti ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Mislim, da klic za prebujanje, ki ga slišimo na tem dogodku MEGA 2 v Bruslju, omogoča, da bo Evropa spet velika, vendar verjetno ne s takšnimi voditelji Evropske unije.
V Romuniji so odpovedane predsedniške volitve. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Prvič, mislim, da je to eden najresnejših v nizu različnih dejanj, usmerjenih proti svobodi izražanja in menim, da je ta pojav zelo nevaren. Boriti se moramo proti cenzuri, za svobodo izražanja. Preklic predsedniških volitev v Romuniji je dejanje, ki je zelo škodljivo. Vsi ljudje, ki ljubimo svobodo govora, bi se morali zoperstaviti tem birokratskim napadom in spremembam, ki se dogajajo v Evropi in povsod. Menim, da bi morale biti predsedniške in parlamentarne volitve nedotakljive.
Kaj menite o razvoju vojne v Ukrajini? Ali je mogoče, da se vsa ozemlja Ukrajine, vključno z Donbasom, vrnejo pod ukrajinsko oblast? Kot predsednik vlade ste bili velik zagovornik ukrajinske vlade!
Mislim, da se bo to sčasoma zgodilo, vendar ne špekulirajmo o trenutni situaciji. To je odvisno od volje Američanov, volje ukrajinskega naroda in dogovora med rusko elito in predvsem Putinom, da najdejo primeren način za zamrznitev vojne in dosego miru. Ukrajinski narod trpi zaradi ruskega barbarskega napada. Menim, da je zdaj najpomembnejše najti način, kako ustaviti vojno. Verjamem, da bodo okupirana ozemlja na koncu spet v Ukrajini.
Ali je mogoče, da Ukrajina zmaga v tej vojni, ne da bi se odpovedala velikemu ozemlju?
Nisem Ukrajinec. Ne zastopam nobenega ukrajinskega stališča. Lahko rečem le to, da je Poljska izgubila svoja ozemlja čisto na koncu 18. stoletja, leta 1795, ko je izginila. Če bi nam uspelo državo obdržati skupaj desetletja, verjetno ne bi bili v tako groznem položaju, kot smo bili v 19. stoletju. Zato je imeti suvereno državo, kot je primer današnje Ukrajine, prava zmaga. Finska je še en primer. V letih 1939-1940 je izgubila vojno, vendar so Finci ohranili suverenost svoje države.
Vir: https://www.breizh-info.com/2025/02/14/243831/mateusz-morawiecki-mega-pologne/
Slovenian