Piše: Álvaro Peñas
Polonia Castellanos je predsednica Christian Lawyers. Gre za mednarodno civilno združenje, ki na pravnem področju brani vrednote, ki jih navdihuje krščanstvo: versko svobodo, življenje in družino.
Socialistična vlada je obljubila, da bo letos odpravila kazniva dejanja zoper verska čustva. Kaj želi doseči Pedro Sánchez s tem ukrepom?
Z mojega vidika ne gre le za črtanje člena iz kazenskega zakonika. Vse se začne, ko levičarsko sodniško združenje, ki je naklonjeno vladi, trdi, da gre za anahronistično kaznivo dejanje in da ga zato ne uporabljajo, kar je resna zadeva, saj morajo sodniki uporabljati pravo. To združenje trdi, da se to kaznivo dejanje uporablja samo v Španiji in da je nekaj iz daljne preteklosti. Pri Christian Lawyers smo naredili vajo primerjalnega prava po vsej Evropi in nekaterih državah po svetu in presenečeni smo bili, da ga priznavajo tako rekoč vse: v Kanadi, na Japonskem in v 22 državah Evropske unije, da ne omenjam muslimanskih držav. V Nemčiji so na primer kazni trikrat višje kot v Španiji. Z drugimi besedami, ne samo, da so lagali, češ da je zločin anahronizem, ampak tudi, da so v Španiji kazni veliko bolj ohlapne.
V osnovi menim, da je ta dekriminalizacija kaznivega dejanja zoper verska čustva reforma ustave, ki vključuje versko svobodo kot temeljno pravico. To se kaže v tem, da je kršenje te pravice povezano s kaznivim dejanjem. Pravica do lastnine na primer nosi s seboj kaznivo dejanje tatvine, ropa itd. Če pa je kršena pravica do verske svobode in z njo ni povezano kaznivo dejanje, je ta temeljna pravica neuporabna.
Z odpravo kaznivega dejanja bi bilo konec obtožb protiverskih napadov, ki so vedno usmerjeni na isto skupino, katoličane. Toda ali ne more to odpreti vrat napadom na vere, ki jih vlada ceni, kot je islam?
Ne, kajti videli smo, da so vsi napadi vedno v isti smeri, proti katoličanom, in odprava žalitve je predhodni korak k preganjanju. Ko je dovoljeno poniževati kolektiv, kot so katoličani, je naslednji korak preganjanje tega kolektiva.
Pred dnevi ste obsodili LGBT-plakat Podemosa, na katerem demoni nastopajo skupaj s svetniki, spremenjenimi v gejevske ikone. Kakšno sporočilo, razen provokacije, namerava posredovati ta plakat?
Nobenega prav zares, ker naj bi reklamirala glasbene nastope, ki jih skoraj ni mogoče videti, saj provokativne podobe zasedajo celotno sredino plakata, kar kaže, da je namen zgolj žaljenje.
So tovrstni napadi pogostejši?
Da, napadov je vedno več in v nekaj tednih od začetka leta smo vložili že več pritožb. Obstaja poročilo Observatorija za versko svobodo, ki pravi, da se napadi na katoličane eksponentno povečujejo. Ti napadi prihajajo po eni strani s strani vlade, po drugi strani pa od posameznikov, ki imajo različne razloge: da si ustvarijo ime, da pridejo v medije ali da odvrnejo pozornost od resničnih problemov, ki jih imamo. Težava je v tem, da sodniki skoraj nikoli ne obsodijo, bodisi ker so blizu oblasti bodisi ker so strahopetci. V Španiji imamo namesto krize vrednot krizo poguma.
Omenjate strahopetnost, vendar je tudi veliko katoličanov, ki pravijo, da tem napadom ne smemo pripisovati pomena.
Da, zame je to posledica absurdne dobrodušnosti, pomešane s politično korektnostjo in brezbrižnosti do tistega, kar nas osebno ne zadeva, resnica pa je, da zadeva vse nas. Govorila sem s številnimi politiki in kadarkoli mi kdo reče: “Tudi jaz sem katoličan”, pričakujem najslabše, ker je to opravičilo za nasprotovanje temu, za kar bi se kot katoličan moral zavzemati. Če ste pravi katoličan, ne morete podpirati ničesar, kar je v nasprotju z naukom Cerkve, niti ne morete podpirati norčevanja ali žalitev vere.
Letošnje leto bo vlada posvetila Francu, v središču pozornosti pa je Dolina padlih. Spet se govori, kaj z Dolino in Križem, nekateri člani vlade se zavzemajo za rušenje.
Mislim, da gre za dvojni namen. Seveda radikalnejša levica sovraži katolike, kot se je dogajalo v drugi republiki in med državljansko vojno, ko so nas pobijali, na drugi strani gre za komponento teološkega boja, najstarejšega boja na svetu: dobro proti zlu. Treba pa je tudi preusmeriti pozornost, saj še nikoli v zgodovini ni bilo predsednika vlade, ki bi bil tako obdan s korupcijo. Prepričan sem, da bodo šli proti Dolini padlih zaradi vseh teh razlogov in verjamem, da je zver, ko je stisnjena v kot, kot je zdaj v kot stisnjen Pedro Sánchez, sposobna vsega.
Če bi bilo tako, mislite, da bi Cerkev končno stopila v bran Križa in doline?
Upam, da je tako. Cerkev je vedno imela svoj čas, svojo diplomacijo, tega pa jaz ne bi zmogla, ker sem človek dejanj; če gre za prekršek, ga je treba nasloviti. In čeprav pričakujem takšen odziv, je tudi čas za katoličane laike, da se zganejo- Cerkev smo vsi mi, ne le institucija. Katoličani se moramo lotiti dela in začeti braniti tisto, kar je naše, saj smo morda tudi sami krivi, da smo prišli v to situacijo, ker se zaradi kompleksov ali obračanja drugega lica nismo znali braniti. Zato smo katoličani, ne glede na to, kaj dela Cerkev, odgovorni za ta boj. Pogovarjala sem se s Poljaki iz združenja Ordo Iuris in rekli so mi, da bodo prišli branit križ, ker ni več samo simbol Španije, ampak celotnega krščanstva. Zato mislim, da bi se marsikdo mobiliziral. Na koncu se mora resnica prebiti, ne glede na to, koliko jo skušajo vezati in omejevati.