Piše: Tamás Orbán

Letno poročilo EU o vladavini prava je postalo glavni dokument, ko se v Bruslju razpravlja o domnevnih ali dejanskih pomanjkljivostih države članice in možnih posledicah, odkar ga je Komisija začela objavljati leta 2020. Toda tudi če bi želeli, države članice niso mogle storiti enako obratno, saj ni bilo celovitega poročila, ki bi podrobno opisalo kršitve vladavine prava v samih institucijah EU. Do sedaj.

Prvo poročilo o stanju vladavine prava v institucijah EU je bilo predstavljeno v torek, 19. novembra, na dogodku, ki ga je gostila fundacija Civic Hungary v Bruslju. Študijo na 47 straneh je izdelal madžarski inštitut Nézőpont v sodelovanju s približno 20 strokovnjaki in učenjaki iz desetih partnerskih ustanov, ki pokrivajo pet držav EU.

Ker ni univerzalno sprejete definicije ali nabora meril za vladavino prava – in je, po besedah ​​Beneške komisije Sveta Evrope (SE), ki je verjetno najvišja mednarodna avtoriteta na tem področju, po defoltu tudi ne more biti – so raziskovalci uporabili „pet stebrov“ Sveta Evrope, na katerih temelji njihova metodologija: zakonitost, pravna varnost, preprečevanje zlorabe pooblastil, enakost pred zakonom in dostop do pravnega varstva, vključno s poštenim sojenjem in nepristranskim sodstvom.

»Iz zgornjih stebrov izhaja, da se v vladavini prava ideološka pristranskost ne sme preliti v nezakonita ravnanja, institucije si ne smejo samovoljno podeljevati novih pristojnosti in morajo zagotoviti, da se zakon izvaja v na enoten in nepristranski način,« piše avtorica Lili Zemplényi v uvodu poročila.

Na podlagi teh meril so raziskovalci ugotovili, da je tveganje za “resne kršitve” prisotno v vseh štirih institucijah EU, ki so jih preučevali, vključno z Evropsko komisijo, parlamentom, svetom in sodiščem (CJEU). Ugotovili so tudi 18 primerov “resnih in vztrajnih kršitev” vladavine prava, ki so vsi podrobno opisani v poročilu.

Ker je večina teh kršitev povezanih s »poskusi samovoljnega in prikritega širjenja pristojnosti v nasprotju s pogodbami«, je njihovo prvo priporočilo ustanovitev »Evropskega sodišča za pristojnosti«, ki bo izvajalo nadzor držav članic nad poskusi prevzema oblasti in odločalo kaj sodi in kaj ne sodi v institucionalne pristojnosti EU.

Največje tveganje kršitev vladavine prava je bilo ugotovljeno v Evropskem parlamentu, vključno z očitnimi pomanjkljivostmi protikorupcijskih pravil (pomislite na Qatargate), sistematičnim neupoštevanjem notranjih pravil postopka, politično ali ideološko diskriminacijo (cordon sanitaire), razpravami o zadevah, ki bi morale spadati strogo v nacionalne pristojnosti (kot je varnost) ali celo spodbujanje sistema Spitzenkandidat za izvolitev predsednika Komisije EU v nasprotju z EU pogodbo, ki jo pridržuje državam članicam.

V primeru Evropske komisije so bile največje težave povezane z njenimi diskrecijskimi pooblastili v prekrškovnih postopkih, ki kršijo drugo načelo, pravno varnost. Samovoljni „okvir vladavine prava“ Komisije je sam po sebi problematičen, tudi po mnenju pravne službe Sveta, ker zagotavlja podlago za presojo kršitev „vrednot EU“ s strani držav članic na področjih, ki niso v posebnih pristojnostih EU. Komisija krši enakopravno obravnavo tudi zato, ker države evrskega območja prejmejo sredstva EU bistveno hitreje kot tiste z lastnimi valutami, medtem ko je škandal Pfizergate osvetlil celo vrsto pomanjkljivosti v protikorupcijskih pravilih in pravilih preglednosti.

Raziskovalci so pri proučevanju Sodišča Evropskih skupnosti ugotovili, da je postopek izbire članov precej nepregleden, saj ima veliko sodnikov preteklo strankarsko pripadnost, zaradi katere so dovzetni za politično pristranskost in jih zato ni mogoče šteti za neodvisne. Poleg tega ima Sodišče EU popolnoma arbitraren sistem dodeljevanja zadev, ki temelji samo na predsedniških nalogah, kljub temu, da isto sodišče pogosto odloča, da morajo države članice okrepiti svoj sistem, da bi odpravile pristranskost iz postopka.

Seznam Sveta je najkrajši, a morda najpomembnejši. Predvsem poročilo ugotavlja, da se Svet ves čas trudi zaobiti načelo soglasja iz pogodb, da bi preprečil državam članicam uporabo veta na določeno zakonodajo. To se naredi tako, da se tema »preformulira« – na primer sankcije, ki bi morale soditi pod „varnostno in zunanjo politiko“ in zahtevajo soglasno odobritev, se lahko preoblikujejo kot vprašanje „trgovine“, ki zahteva le kvalificirano večino – ali tako, da sprememba institucionalne ravni razprave z Evropskega sveta (kjer voditelji držav glasujejo in je potrebna soglasna odobritev) na Svet EU (kjer ministri potrebujejo le kvalificirano večino), kot se je zgodilo v primeru migracijskega pakta.

Poročila so tudi ugotovila, da članice Sveta (in vodstvo EU na splošno) kršijo načelo »iskrenega sodelovanja«, opredeljeno v zakonodaji EU, ki pravi, da si države članice »v polnem medsebojnem spoštovanju pomagajo pri izvajanju nalog, ki izvirajo iz pogodb«—ker so poskušali Madžarski preprečiti, da bi prevzela rotirajoče predsedovanje Svetu in ko je to storila, so bojkotirali srečanja in dogodke.

Za reševanje teh težav je v dokumentu predstavljenih več priporočil poleg vzpostavitve zgoraj omenjenega „pristojnega sodišča“. Raziskovalci tudi predlagajo

  • omejitev diskrecijskih pooblastil Komisije (zlasti glede postopkov za ugotavljanje kršitev, hkrati pa prepoved uvajanja postopkov za ugotavljanje kršitev za izpodbijanje odločb ustavnega sodišča);
  • vzpostavitev institucionalnega okvira za države članice za spremljanje in pregledovanje zakonodajnega postopka v parlamentu;
  • krepitev enakopravnosti držav članic in zagotavljanje varstva načela soglasja na področjih, določenih v pogodbah;
  • omejitev ravni finančnih sankcij, ki jih lahko izda Sodišče;
  • in, kar je najpomembnejše, prepoved institucijam EU, da dajejo predloge za spremembo pogodb – to bo rezervirano za države članice v Svetu.

V prihodnje je inštitut dejal, da bo svoje ugotovitve delil z zakonodajalci in institucijami v Bruslju in drugod, v upanju, da bo v procesu povzročil nekaj hrupa. Načrt ni le, da bi ga od zdaj naprej objavljali vsako leto, temveč tudi postopoma razširili njegov obseg sčasoma z vključevanjem več partnerskih organizacij in preučevanjem dodatnih področij, ki še niso zajeta, je dejal Zemplényi.

»Ta prva številka je namenjena ozaveščanju, tako da, ko bomo naslednje leto objavili drugo, bodo ljudje že vedeli za kaj gre in razprava o tem se bo lahko razširila,« je na dogodku dodal izvršni direktor Nézőponta Ágoston Bráz.

 

Vir: First-Ever Report on Rule of Law in EU Institutions Shows “Serious Violations” ━ The European Conservative