Piše: Álvaro Peñas
Zmaga Donalda Trumpa je med številnimi evropskimi vladami ustvarila občutek negotovosti, ki se bojijo umika ZDA iz Evrope in kaj bi to pomenilo za obrambo stare celine.
Ponavljajoče se izjave republikanskega kandidata med kampanjo, da namerava ZDA potegniti iz konflikta v Ukrajini in se obrniti proti Kitajski, ki jo Trump vidi kot svojega pravega tekmeca, so hladen tuš za tiste, ki so se zanašali na varnost ameriškega vojaškega stroja za njihovo obrambo in že predolgo ne opravljajo svojega dela. Če novi administraciji ne bo uspelo končati vojne, kot je večkrat obljubljala med kampanjo, obstaja možnost, da se bo vojaška pomoč ZDA končala in da bo podpora Ukrajini ob ruskem poseganju skoraj v celoti odvisna od evropskih zaveznikov.
V Ukrajini Trumpov prihod ni bil viden v apokaliptični luči iz dveh razlogov. Prvič, Ukrajinci se zavedajo svojih zmožnosti in so že utrpeli materialno pomanjkanje zaradi neskončnih političnih razprav svojih zaveznikov, kot se je to dogajalo med vojno. Drugič, obstajalo je ogromno nezaupanje v novo vlado Demokratske stranke. Od pomoči, odobrene za letos, je Bidnova administracija poslala le 10 odstotkov, sam Zelenski pa je omenil pomanjkanje zaupanja v Belo hišo, ki je medijem razkrila tajne podatke. Izjave o “podpori Ukrajini, dokler je potrebno” niso bile pretočene v dejanja in ena najbolj nadušujočih novic v Ukrajini je bilo politično izginotje svetovalca za nacionalno varnost Jakea Sullivana, ki je obtožen, ne brez razloga, da dela vse, kar je mogoče, da bi preprečili poraz Rusije. Po drugi strani pa je nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko spomnil, kako je za razliko od Obame Trumpova administracija ukrajinski vojski priskrbela orožje, na katerega je čakala od leta 2014, uveljavila ostro politiko sankcij in tudi, kako je aktivno nasprotovala gradnji Severni tok 2.
Ne vemo, kaj se bo zgodilo v njegovem drugem mandatu, toda Trump kandidat je eno, Trump predsednik pa drugo in na terenu so novi akterji, kot je Severna Koreja, katere zavezništvo z Rusijo je udarec za azijsko šahovnico, ki je ZDA ne morejo prezreti. A kar koli se že zgodi, po skoraj treh letih vojne si niti evropske vlade niti Evropska komisija ne morejo privoščiti presenečenja ali kriviti drugih za položaj, v katerem se je Evropa znašla. Nekatere države, predvsem tiste, ki dobro poznajo Rusijo, so pomnožile svoje vojaške izdatke in razvoj svojih oboroženih sil. Poljska, baltske republike in Finska gradijo utrdbe na svojih mejah, da bi se zaščitile pred ruskim napadom. Švedska je ponovno uvedla vojaški rok, Nemčija pa razmišlja o tem. Ukrajina je prejela vojaško, humanitarno in gospodarsko pomoč, ampak, ali bo to dovolj?
Na papirju ima EU potencial za to, vendar je v resnici naša zmogljivost za proizvodnjo streliva in orožja nezadostna za potrebe vojne. Kako je to mogoče? Ker se je bruseljska elita predolgo odločila živeti v distopiji odprtih meja, podnebnih sprememb, politike enakosti spolov in zadušljive birokracije, ki je zadušila vsak proizvodni sektor na celini. Namesto skrbi za obrambo, ki je bila v mnogih primerih celo prezirana in ki do Trumpovega prvega prihoda ni dosegla niti proračuna, namenjenega zavezništvu, je Evropa postajala vse bolj odvisna od ruske energije, ubijala je lastno industrijo v korist Kitajske, odpira svoja vrata brez kakršnega koli nadzora in žrtvuje svoje poljedelstvo in živino na oltarju podnebnega fanatizma. Ne le to, spodbujala se je tako destruktivna ideologija, kot je vokizem, in v nekaterih vojskah so več časa namenili tečajem feminizma, občutljivosti in raznolikosti kot bojni pripravljenosti. Postali smo zelo šibki in to ima svojo ceno.
Zdaj, ko nas je Trump postavil pred ogledalo, slišimo, da se mora “Evropa zavedati lastne obrambe” od tistih, ki so se leta ukvarjali le z gradnjo ekoloških kmetij in nebinarnih stranišč, zelo uporabnih stvari, ko imate sovražnika pred vašim pragom in ki bo tako kot toliko drugih ideoloških norčij končala na smetišču zgodovine. Moramo si povrniti vest, če želimo narediti spremembe v svetu in se ubraniti pred barbari, a za to se moramo v vsem, kar smo počeli, obrniti za 180 stopinj. “Ne sprašujte se, kaj lahko ZDA storijo za vas, vprašajte se, kaj bi morala Evropa narediti zase,” je dejala Giorgia Meloni na vrhu evropskih voditeljev v Budimpešti. Da, čas je, da vstanemo.
Vir: https://deliberatio.eu/en/opinions/trump-puts-europe-in-front-of-the-mirror
Slovenian