Piše: Lionel Baland
Morten Messerschmidt je predsednik Danske ljudske stranke, danske nacionalistične politične skupine, ki je v zadnjih desetletjih igrala pomembno vlogo v njegovi državi. Intervju je nastal med kongresom, ki ga je v Bukarešti organiziral Inštitut Mihai Eminescu za konservativne politične študije romunske nacionalistične stranke AUR.
Kdaj je začela delovati vaša politična stranka?
Začeli smo pred tridesetimi leti in deset let sem bil evropski poslanec te stranke, od 2009 do 2019. Zdaj sem njen predsednik. Imam občutek, da sem z eno nogo v obeh taboriščih, evropskem in nacionalnem.
Kaj se je zgodilo z vašo nekdanjo predsednico Pio Kjærsgaard?
Sedi v poslanski zbornici kot predstavnica Danske ljudske stranke. Za nas je zelo vplivna in zelo karizmatična oseba. Danes ni mogla biti tukaj, ker je bila pravkar operirana. Popolnoma dobro ji gre.
Kakšno je stališče vaše stranke do Evropske unije?
Mislim, da je sodelovanje z drugimi državami odlična ideja, vendar je smer, ki jo je Evropska unija ubrala dolga leta, napačna, ker ubira pot, ki meni, da razlike ne obstajajo med državami, kar je očitno ne na področju družine, sociale, migracijske politike itd., zato moramo omejiti število področij povezovanja Evropske unije.
Prepričan sem, da če ideologija v Bruslju ne bi bila tako močna, Združenega kraljestva ne bi izrinili in bi bili veliko močnejši.
Kakšno je vaše stališče do Nata in vojne v Ukrajini?
Menim, da je Nato porok naše svobode in neodvisnosti. V Evropski uniji nimamo zmogljivosti ali volje, da bi storili, kar je potrebno, da bi prestrašili os zla: Rusijo, Iran in Kitajsko. Mislim, da smo na srečo odvisni od Združenega kraljestva, Kanade, ZDA, … Nato je izjemno pomemben v evropskem kontekstu.
Na Danskem je socialdemokratska stranka prevzela del vaših idej in vašega programa. Kaj menite o tem ?
Dejstvo, da druge stranke začenjajo razumeti težave, povezane s priseljevanjem z Bližnjega vzhoda, je dobro. Zdaj pa čakamo, da se odzovejo na to situacijo. Ne samo, da o tem govorijo, ampak da o tem oblikujejo politiko.
Poleg Danske ljudske stranke v parlamentu sedijo še druge domoljubne stranke: Nye Borgerlige (nova desnica) in Danmarksdemokraterne (danski demokrati). Kakšna je razlika med temi tremi strankami in ali lahko v nekaterih primerih delujejo skupaj?
Sodelujemo, ko se strinjamo. Ko pa gre za Evropsko unijo, priseljevanje in mednarodne odnose, nismo na isti valovni dolžini. Danski demokrati so za Evropsko unijo. Mi smo proti temu: želimo najti nov način sodelovanja z državami, ki so trenutno članice Evropske unije. V nekaterih primerih se med domoljubnimi strankami strinjamo, v drugih ne.
Danska ljudska stranka bo po evropskih volitvah še naprej sedela v skupini Identiteta in demokracija (ID)?
Po mojih predvidevanjih da. Upamo, da bo sčasoma prišlo do združitve skupine Identiteta in demokracija (ID) in skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Znotraj ene same skupine bomo lahko sodelovali v smeri skupnega cilja, pri čemer bomo spoštovali razlike med strankami. V desetih letih v Evropskem parlamentu sem bil v Evropi svobode in demokracije (EFD) z Nigelom Farageom in v ECR z britanskimi konservativci in drugimi dobrimi prijatelji. Mislim, da moramo preseči naše razlike, da lahko sestavimo odlično skupino.
Posledica vpliva vaše stranke je restriktivna migracijska politika na Danskem?
Da, zdaj se moramo soočiti s težavo, da moramo pomesti nered, ki je posledica dvajsetletne liberalne migracijske politike. V Franciji se Emmanuel Macron zavzema za strožje obravnavanje radikaliziranih imamov z njihovim izgonom iz države. Tudi mi moramo storiti enako. Moramo biti strožji do tistih, ki nikoli ne bi smeli priti k nam.
Ali želite, da se tuji kriminalci izženejo iz države?
Oh, ja. Seveda! Ljudje, ki se do države, ki jih je sprejela, ne obnašajo korektno, morajo biti obravnavani na enakovreden, enako nekorekten način.
Ste v socialnem smislu blizu SD?
Da, res je. Ko gre za politiko, ki cilja na starejše, seniorje, sodelujemo z levico in tako bomo tudi nadaljevali. Vsakič se osredotočamo na eno temo za drugo.
Bi lahko bili v prihodnje v vladi z levico?
Trenutno je težko odgovoriti na to vprašanje in napovedati, kakšna bi lahko bila politika takšne vlade.
Migracijska in identitetna politika seveda najpomembnejša! Ne izključujem pa ničesar na področju tega, da vemo, s kom bi lahko sodelovali. Odvisno je od politike, ki bi jo taka vlada lahko razvila.
Slovenian