Carlo Fidanza: Evropska unija še nikoli v preteklosti ni razmišljala o zunanji razsežnosti priseljevanja

Piše: Lionel Baland

Carlo Fidanza je evropski poslanec italijanske nacionalistične stranke Fratelli d’Italia (Bratje Italije) premierke Giorgie Meloni, ki je v anketah dobila skoraj 30-odstotno podporo. Z njim se je za Breizh-info sestal in pogovarjal Lionel Baland.

Vaša stranka Fratelli d’Italia je bila majhna in je postala zelo velika.

Največji (smeh), v tem trenutku, če ljudje to želijo!

Kako si to razlagate?

Doseganje tega cilja je bilo mogoče zaradi doslednosti poti, ki smo ji sledili, saj smo bili, ko smo začeli s to izkušnjo, zelo majhni in smo se odločili, da to dosežemo iz dveh razlogov: ideološke usmeritve večine izmed nas, Giorgie Meloni in drugih najpomembnejših voditeljev sedanje stranke Fratelli d’Italia, v vsakdanjem življenju stranke Il Popolo della Libertà (Ljudstvo svobode), ki jo je vodil Silvio Berlusconi, niso bile zelo prisotne. Počutili smo se izključene zaradi identitete, ki jo je takrat izražala Berlusconijeva stranka in ne cenimo, da je skupaj z levičarsko Demokratsko stranko podprla tehnično vlado, ki jo je vodil Mario Monti. S tem se nismo strinjali. Poskušali smo se temu izogniti. In ko se je Silvio Berlusconi odločil podpreti to vlado, nam je bila ta odločitev zelo neprijetna.

Po tem smo imeli prve volitve – zakonodajne, leta 2013 je Fratelli d’Italia dobil manj kot 2 % in 9 poslancev od 630 – in za nas je bilo pomembno, da se izognemo kakršni koli obliki dogovora z levico. In vse druge stranke so leta 2021 sprejele sklenitev medsebojnega dogovora o oblikovanju vlade – pod vodstvom Maria Draghija – kar smo mi zavrnili, saj smo edini nasprotovali kakršnemu koli zbliževanju z levico. To kaže na doslednost naše poti, ki so jo na koncu nagradili volivci. In lahko rečemo, da smo s tem pokrili politični prostor, ki ga je Liga zasedla v našem kraju. Pravzaprav je Liga po evropskih volitvah leta 2014, na katerih s 3,67 % nismo dobili izvoljenega predstavnika, saj nismo dosegli volilnega praga 4 %, pokrivala celotno področje desne politike in smo zamudili to priložnost. Zato smo se zelo težko spet uveljavili v tem političnem prostoru, ker je bil za nas zaprt.

In ko smo sledili tej poti, smo lahko v naš projekt vključili veliko ljudi, ki prihajajo iz različnih političnih okolij, iz nacionalističnega spektra, pa tudi iz desne sredine – katoličani, liberalci, … – in se strinjajo z našo vizijo. To je bil razlog za krepitev naše stranke. V tem zelo težkem procesu se nikoli nismo umaknili. Lahko rečem, da je bilo osem od teh desetih let zelo težkih. Napredovali smo odstotek za odstotkom, z dveh na tri, s treh na štiri, s štirih na pet, s pet na šest, … in zdaj smo glavna politična stranka v Italiji.

Ste imeli v času hitre rasti vaše stranke kakšne težave s kadrovanjem?

Ne, ker smo imeli že od vsega začetka dobro strukturo. Na začetku nismo mogli računati na širok konsenz glede glasovanja, ker je bil takrat Silvio Berlusconi zelo močan in je bil narativ, tudi znotraj desne sredine, da je glasovanje za Fratelli d’Italia nepotrebno. Na začetku smo trpeli zaradi tega procesa. In ko so ljudje postopoma, od glasovanja do glasovanja, ugotovili, da to glasovanje ni nepotrebno, so vedno bolj glasovali za nas in to nam je omogočilo, da smo v zadnjih dveh do treh letih končno dosegli takšne rezultate.

Zdaj ste močni tudi na severu.

Da, ker je vlada, ki je v letih 2018–2019 združila Ligo in Gibanje petih zvezd (M5S), ustvarila rez med Ligo in zgodovinskim produktivnim blokom severne Italije, ker je M5S bolj za deljenje pomoči in za subvencije…. Podjetniki in neodvisni s severa, ki so zgodovinsko del volivcev Lige, so bili razočarani nad izbiro Mattea Salvinija, vodje Lige, ki je odobril ukrepe, ki so bili v njihovih očeh škandalozni. Nato so zapustili Ligo in poslali smo jim pravo sporočilo, ki je podpiralo njihova podjetja, njihovo produktivno delo in njihova podjetja, oni pa so nas politično podprli.

Ali mislite, da bo Forza Italia preživela smrt svojega voditelja Silvia Berlusconija?

Da, mislim da. Zaenkrat dobro preživljajo. Vsi so združeni okoli gospoda Tajanija, ki je, kot veste, eden od dveh podpredsednikov vlade. Za nas je pomembno, da lahko Forza Italia ostane močna glede na naslednje evropske volitve, ker gradimo most do Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je Forza Italia. Antonio Tajani je pomemben član EPP. Za nas je ključno, da ostane močan znotraj EPP in da je ta stranka po evropskih volitvah nad volilnim pragom. To predstavlja tudi dejavnik stabilnosti za vlado v Rimu. Ne želimo izkoriščati te situacije, ker bi člane Forza Italia morda zamikalo, da bi želeli nadaljevati svojo kariero pri nas, vendar zdaj zapiramo vrata tej vrsti potnikov, ker je za nas stabilnost vlade v tem trenutku je najpomembnejša stvar in prisotnost Italijanov znotraj EPP v Bruslju v naslednjih nekaj letih je za nas ključnega pomena.

Mislite, da bodo Bratje Italije vstopili v EPP?

Ne, ne, ne, sploh ne. Giorgia je vodja ECR (Stranka evropskih konservativcev in reformistov). Na tem mestu je bila pred nekaj tedni ponovno potrjena s soglasjem strank članic, tako da verjetnosti, da bi naredila najmanjši korak proti EPP, ni. To, kar počnemo, je, da zgradimo most z EPP, ker imamo zmagovito izkušnjo, da nam je uspelo sestaviti in voditi desnosredinsko vlado v Italiji, in to želimo ponoviti na evropski ravni s premagovanjem težav, s katerimi se srečujemo na nacionalni ravni, s temi strankami, ki so v lastni državi konkurenčne, celo sovražne. Zavedamo se, da to ni enostavno, vendar se zavedamo, da so v zadnjih nekaj mesecih desnosredinske stranke, razpršene v različnih skupinah v Evropskem parlamentu, ob neštetih priložnostih skupaj glasovale o dokumentih in direktivah ter tako premagale razlike, ki jih imajo na nacionalni ravni. Zato ne smemo zamenjevati različnih političnih ravni: politik, ki jih izvajajo stranke v različnih državah, politik skupin v Evropskem parlamentu in nato mednarodnih interesov. Torej različna ravnovesja na teh nadnacionalnih ravneh niso enaka kot v nacionalni perspektivi.

Bo Liga ostala v skupini Identiteta in demokracija (ID)?

Liga je za nas vladna partnerica. Smo si zelo blizu, njo smo v zelo dobrih odnosih. Naše stališče je, da pustimo ljudem, da volijo 9. junija 2024, potem pa bomo videli. Ker iz mojih zdaj že dolgoletnih izkušenj v institucijah izhaja, da nihče ne more vnaprej razglašati zavezništev, ker so stranke tekmeci na nacionalni ravni. Na primer, liberalna skupina Renew Europe – ki vključuje francosko renesančno stranko, katere častni predsednik je Emmanuel Macron – ne more reči, da bo skupaj z Nacionalnim zborom glasovala proti zeleni direktivi. Nihče si tega ne more vnaprej priznati. Lahko pa se zgodi. In zgodi se, v mnogih državah. Izkušnje mi torej pravijo, da bomo po volitvah videli, kakšna je teža glasov znotraj različnih skupin in takrat bomo iskali nova ravnovesja. Naš cilj je imeti velik blok, ki ga sestavljata ECR in EPP in če nimamo večine, se ozremo okoli sebe, da bi našli dodatne sile za pridobitev večine. Če to ne bo mogoče, smo pripravljeni pregledati svoja stališča. Z italijanskega vidika bo naša država tako močnejša za pogajalsko mizo, da bo podprla delo, ki ga Giorgia Meloni opravlja kot predsednica vlade in ki ga priznavajo vsi evropski voditelji. Za mnoge med njimi je bilo presenečenje. Z vsemi ima dober odnos. Če nam uspe znatno povečati število članov naše skupine v Evropskem parlamentu, bomo tisti element stabilnosti, ki bo lahko vplival na krepitev prisotnosti Giorgie Meloni kot voditeljice konservativcev in v Italiji.

Ljudje pravijo, da Giorgia Meloni kot predsednica vlade ni ustavila priseljevanja. Trudi se, a čolni vedno znova prihajajo…

Lahko rečemo, da je to, kar počne Giorgia, izjemno, saj se Evropska unija še nikoli v preteklosti ni ukvarjala z zunanjo razsežnostjo priseljevanja in celotna razprava v Evropski uniji se je odvijala okoli vprašanja premestitve migrantov znotraj Evropske unije. Tako lahko migranti vstopijo, potem potekajo razprave, v katerih državah bodo končali.

Zdaj je problem zastavljen povsem drugače. Gre za zaustavitev priseljevanja z odhodnih točk, iz prvih držav migracije. Gre za nov pristop, nov način sodelovanja.

Seveda je to težje, saj gre za strateški pristop, ki ga Evropska unija v preteklosti nikoli ni imela. Traja več časa, a na koncu, če deluje, bo to končna rešitev tega vprašanja. Imeli bomo le zakonite migracijske tokove, o katerih bodo skupaj odločale nacionalne države. Sprejemamo na primer nove zakonite migrante, da zadostimo povpraševanju naših podjetij, ker nam na določenih področjih primanjkuje kvalificiranih delavcev in potrebujemo tuje delavce na teh področjih, da zapolnimo vrzel. In po drugi strani, če z mednarodnimi sporazumi dosežemo, da države na drugi strani Sredozemskega morja ustavijo odhode, bo to rešitev za nezakonito priseljevanje.

To je naš cilj. Giorgia Meloni je v Rimu med mednarodno konferenco prepričala vladne voditelje vrste držav, ne samo Tunizije, Libije, Egipta, ampak tudi Somalije, Eritreje, Savdske Arabije, zalivske države, ker italijanska vlada želi imeti močan položaj v Sredozemlju, biti referenčna točka za vse te države, ki zdaj lahko prek nje govorijo z Evropsko unijo in Natom.

To zanje predstavlja novo referenčno točko, ki je ne najdemo več v grabežljivem pristopu Zahoda do Azije in Afrike kot v preteklosti, temveč v okviru sodelovanja. To je naša vizija. To se zaveda Giorgia Meloni. Kar se na primer zgodi v Tuniziji, ko se je odločila to sodelovanje spodbujati z memorandumom med Evropsko unijo in Tunizijo, je nekaj izjemnega in dejstvo, da sta se predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in tudi odhajajoči predsednik nizozemske vlade Mark Rutte odločila, da ji bosta sledila in podpisala ta sporazum, ki bo predmet končnega dogovora Evropskega sveta, je nekaj, kar se v preteklosti še ni zgodilo … Torej zdaj čakamo, da bo tunizijska vlada po dokončnem podpisu tega sporazuma potrebno z zaustavitvijo odhoda migrantov v Evropo.

In pomorska blokada?

Rešitev smo našli s Tunizijci: dodelili jim bomo 15 do 17 novih plovil, ki jih bodo dodali svojim plovilom, da upravljajo lasten nadzor v svojih teritorialnih vodah, s podporo Frontexa, z droni in skupaj bomo tako zaustavili nelegalne odhode. Tako nam ne bo treba angažirati italijanskih ali evropskih ladij, da bi zaustavili priseljevanje. Enak rezultat dosežemo, če jim dovolimo, da delo opravljajo v svojih teritorialnih vodah.

Kakšno je stališče vaše politične stranke do francosko govorečega in nemško govorečega dela severne Italije?

Imamo zelo dober primer avtonomije in zaščite manjšinskih pravic v teh regijah, o katerih govorite, za francosko govoreče Valle d’Aosta in nemško govoreče Južne Tirolske/Alto Adige. Med skupnostmi obstaja dobro ravnotežje. V primeru Južne Tirolske/Alto Adige so nemško govoreči zdaj tam v večini in imamo nasprotno težavo, to je zaščititi izvirna poimenovanja krajevnih imen v italijanščini. A v vsakem primeru je bilanca dobra in napetosti skorajda ni.

Niste proti avtonomiji?

Ne, ne. To je zapisano v ustavi in mi to podpiramo. Želimo zagotoviti ravnovesje med skupnostmi. Nimamo težav z razmerami v Valle d’Aosta in Južnem Tirolskem/Alto Adige. Znotraj nemško govoreče manjšine imamo majhen del posameznikov, ki so proti Italiji. Ampak mislim, da so znotraj te skupnosti izolirani. Torej ni napetosti. Nemško govoreči so kot običajno zastopani v parlamentu.

Glede obdavčitve, ali se strinjate z razlikami med severno in južno Italijo, saj Liga želi več avtonomije na tem področju?

V ustavi je predvideno, če lahko regija prevzame več odgovornosti za upravljanje različnih javnih funkcij, lahko zaprosi centralno vlado, da ji dovoli prevzem te funkcije. To je ustavna pot in tega se moramo zavedati in najti večino za to zahtevo. O tej temi v parlamentu trenutno potekajo razprave o osnovnih besedilih, ki jih predlagata predvsem Liga in večina, in o njih razpravljamo, vendar je to točka v našem volilnem programu.

Razprava torej ni o “če”, ampak o “kako”, da bi dosegli to točko našega programa, saj moramo na nacionalni ravni najti pravo ravnotežje, da bi se izognili vrzeli. po tej reformi, na primer v bolnišničnem sektorju. Lahko rečemo, da moramo ti dve Italiji obdržati skupaj in dati severnim regijam možnosti, ki jih zahtevajo, ne da bi izgubili južne regije. In vse več moramo vlagati v južne regije, da zapolnimo vrzel, da obdržimo ljudi na jugu. Neumnost je, da vsako leto več deset tisoč ljudi zapusti jug, da bi bili hospitalizirani na severu. To ni ne gospodarno, ne pravilno, ne pravično z vidika pravic ljudi. Zato moramo združiti ta dva elementa.

Vam je Gibanje pet zvezdic (M5S) konkurent na jugu, imate skupne volivce?

Razlika je zelo jasna. Med volilno kampanjo smo imeli pogum, da smo jasno izrazili nasprotovanje proračunskim subvencijam. To je bil najpomembnejši predlog M5S, ki ga je izvedel, ko je bil na oblasti z Ligo. Zaradi tega smo izgubili nekaj glasov na jugu. Vendar imamo dve različni filozofiji. Oni so za več subvencij in za ohranjanje ljudi v revščini s subvencijami države. Mi pa  na jugu želimo ustvariti gospodarske pogoje za razvoj. Tam želimo ustvariti nov razred mladih podjetnikov, ki bodo tam vlagali in ustvarjali delovna mesta ter prebivalcem omogočili, da ostanejo na jugu, namesto da odhajajo iskat srečo na sever ali v Združeno kraljestvo. Gre torej za različne perspektive. In zdaj je razlika očitna. Ljudje z juga, ki želijo imeti vlado, ki jim daje subvencije in druge podobne dodatke, lahko izberejo M5S. Če želijo gospodarsko rast in svobodo, morajo glasovati za nas. To je jasno. Nobene dvoumnosti ni.

Vir: https://www.breizh-info.com/