Če želiš mir, se pripravi na vojno

Piše: Álvaro Peñas

Umik iz Afganistana z razpuščanjem ameriških sil in zapuščanjem dosedanjih afganistanskih “prijateljev” je omajal verodostojnost administracije Joeja Bidena in vzbudil najhujše strahove številnih zaveznikov, zlasti Ukrajine. Še pred nekaj meseci, aprila, so napetosti na vzhodu in mobilizacija ruskih vojaških enot grozile, da bodo sprožile odprto vojno med Rusijo in Ukrajino. Zdaj se zdi grožnja bolj verjetna: poleg znatnega povečanja števila ruskih vojakov na meji so ameriške obveščevalne službe opozorile, da Rusija mobilizira svoje rezerviste, kar bi bila največja mobilizacija po razpadu ZSSR.

Sporazumi iz Minska, ki so jih septembra 2014 podpisale Rusija, Ukrajina in separatisti pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ter poznejši sporazum Minsk-2 iz februarja 2015, v katerega sta bili vključeni Nemčija in Francija, še zdaleč niso pomenili konca spora. V vzhodni Ukrajini se vsakodnevno pojavljajo topniški spopadi, vdori, streljanje ostrostrelcev, smrtne žrtve in ranjenci. Ukrajinska vojska je na primer med 2. in 7. decembrom poročala o trinajstih napadih separatističnih sil na ukrajinske položaje v sektorjih Doneck, Luhansk in Mariupol, v katerih je bil en vojak ranjen in en ubit. Edina razlika med tedni je v številu napadov in žrtev. Po podatkih posebne nadzorne misije OVSE je bilo letos dejansko 442 kršitev prekinitve ognja, od tega 44 eksplozij v regiji Doneck in 178 kršitev, od tega 78 eksplozij v regiji Luhansk.

Odziv EU na to novo krizo je bil pričakovan, saj je v primeru izbruha konflikta uvedla gospodarske sankcije proti ruski vladi. Biden, ki se je v torek prek videokonference sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, se je izrazil podobno: sankcije bodo, vendar nič več. Ameriški kongres je odobril 300 milijonov dolarjev pomoči ukrajinskim oboroženim silam, ki jo mora ratificirati še senat, podpisati pa predsednik Biden. Poleg tega so se po poročanju Reutersa ZDA z Nemčijo dogovorile o zaprtju plinovoda Severni tok 2, če bo Rusija napadla Ukrajino. Najostrejše izjave s strani ZDA je podala namestnica državnega sekretarja Victoria Nuland, ki je Putina obtožila, da skuša obnoviti Sovjetsko zvezo, in opozorila, da bo nadaljnja agresija proti Ukrajini stala “veliko krvi”.

Tisti, ki morajo prelivati kri, Ukrajinci, so povedali, da seveda ne bodo sprejeli nobenega dogovora, sklenjenega za njihovim hrbtom. Ukrajinski zunanji minister Dmytro Kuleba je po pogovoru med Bidenom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim za Sky News povedal, da ne pričakuje Natovih enot na terenu zaradi ruske grožnje, vendar pričakuje vojaško podporo zaveznikov: “Oni [ZDA in drugi zavezniki] lahko napadejo ekonomsko. Borili se bomo na terenu. Žal mi je, da moram to povedati, vendar bo ubitih veliko ruskih vojakov, in upamo, da si predsednik Putin tega ne želi.

Vendar se ne čuti resno ogroženo le Ukrajina; tudi baltske države in Poljska z zaskrbljenostjo spremljajo poteze svojega nekdanjega okupatorja. Poleg tega na Poljskem dobro vedo, kaj se zgodi, ko ti zavezniki obrnejo hrbet, zato se je njihova vlada odločila znatno okrepiti svojo vojsko. Jarosław Kaczyński je oktobra objavil osnutek zakona o obrambi domovine. Kaczyński je na tiskovni konferenci z obrambnim ministrom Mariuszom Blaszczakom citiral rimsko maksimo: “Če želiš mir, se pripravi na vojno”.  Predlog zakona predvideva povečanje števila vojakov s sedanjih 110.000 na 250.000 in dodatnih 50.000 v rezervi ter nakup vojaške opreme, proizvedene v ZDA (na primer 250 tankov M1 Abrahams, ki naj bi na Poljsko prispeli leta 2022) in drugih evropskih državah.

General Roman Polko, nekdanji poveljnik enote za posebne operacije “Grom”, pa je po videokonferenci med Bidenom in Putinom dejal, da je čas, da Zahod prevzame pobudo pred “agresivnim Putinom in njegovim nepredvidljivim podrejenim Lukašenkom”. Po mnenju generala “smo na robu vojne in Ukrajina si zasluži, da odpre svoj program članstva v Natu in zagotovi svojo varnost. ZDA in Združeno kraljestvo sta bila med priključitvijo Krima porok za varnost Ukrajine.” Morda se zdijo izjave vojske pretirane, vendar je “hibridna vojna”, ki jo je proti Poljski in baltskim državam sprožila Belorusija, ki je na svoje meje poslala na tisoče migrantov, sprožila alarm. Zgodili so se tudi incidenti, kot je bil tisti v začetku novembra, ko so poljski vojaki 200 metrov od meje na poljskem ozemlju opazili tri uniformirane osebe, oborožene s puškami. Ko so jih odkrili, so se vrnili na belorusko stran. General Polko je te osebe imenoval “možje v zelenem”. Leta 2014 ruski vojaki, ki so vstopili na Krim in zavzeli to ozemlje, niso nosili ruskih zastav ali drugih oznak, zato so jih opisali kot “može v zelenem”.

Zato so baltske države in Poljska okrepile svoje vezi, kot smo videli pri napotitvi estonskih vojakov na poljsko mejo ter pri političnem in vojaškem sodelovanju z Ukrajino. V četrtek je litovski minister za nacionalno obrambo Arvydas Anušauskas Ukrajini predal prvi del pošiljke vojaške pomoči. Dan prej je v Varšavi potekala 11. parlamentarna skupščina Lublinskega trikotnika (Litva, Ukrajina in Poljska), ki je razpravljala o krepitvi ruske vojske na meji z Ukrajino in umetni migracijski krizi, ki jo je ustvaril Lukašenko. Prihodnji četrtek naj bi Poljska in baltske države skupaj z drugimi višegrajskimi državami, Romunijo in Bolgarijo, razpravljale z Joejem Bidenom o zapletenih razmerah na vzhodu.

Ker se Zahod bolj kot z obrambo svojih meja ukvarja z vprašanji spola, ideologijo LGBTQ in podnebno histerijo, so možnosti za zmago v tem in vseh prihodnjih spopadih precej majhne. Pravijo, da je tisti, ki pozabi svojo zgodovino, obsojen, da jo ponovi; dobro bi bilo, če ne bi pozabili Rimljanov.

Vir: El Correo de España