Piše: C.R.

Intervju z Markom Milanovićem Litrom, poslancem Hrvaških suverenistov (Hrvatski Suverenisti) in predsednikom državljanske pobude za referendum o evru

Hrvaški suverenisti so na parlamentarnih volitvah leta 2020 sodelovali v koaliciji z Gibanjem za domovino in osvojili 12 % glasov ter 16 sedežev v saboru (hrvaški parlament).

Pred štirinajstimi dnevi, 3. oktobra, sta se obe stranki združili z Neodvisnimi za Hrvaško (Neovisni za Hrvatsku) s tremi poslanci in Generacijo prenove (Generacija Obnove). Nova organizacija, imenovana Hrvaški suverenisti, je tretja največja politična sila na Hrvaškem.

Ste predsednik državljanske pobude, ki poziva k referendumu proti vladni uvedbi evra kot enotne hrvaške valute. Za kaj gre pri tej pobudi?

Vlada želi uvesti evro brez kakršne koli razprave, ne v medijih ne v družbi. S to pobudo želimo doseči, da bo hrvaška valuta kuna zaščitena s členom v ustavi in da bodo Hrvati na referendumu odločili, ali želijo uvesti evro. Gre tudi za vprašanje demokracije, saj si ne želimo vlade, ki ne bi poslušala svojega ljudstva. Naše stališče stranke je jasno: vstop Hrvaške v evroobmočje je še en korak k federalizaciji Evrope in naše države.

V državah, kot je Španija, je uvedba evra povzročila znatno zvišanje cen in znižanje vrednosti plač, čeprav je takratna vlada zagotavljala, da se to ne bo zgodilo. Se bojite, da se bo enako zgodilo tudi na Hrvaškem?

Da, v državah, kjer se je to zgodilo, je bila posledica tega vedno izguba kupne moči plač. Izguba v celotnem gospodarstvu je lahko manjša, kot je bila v Italiji, kjer je znašala 1 %, vendar je pri potrošnikih ta odstotek veliko večji. Naročili smo raziskavo, da bi ugotovili, kaj Hrvati menijo o vstopu v evrsko območje. 70 % anketirancev je menilo, da je bilo razprave premalo, le 22 % pa jih je ukrep podprlo.

Leta 2018 je bilo vloženih 400.000 podpisov pod peticijo za razpis referenduma o podpisu Istanbulske konvencije, vendar je vlada referendum preprečila. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi v tem primeru?

Za referendum je potrebnih 10 odstotkov podpisov volivcev, v tistem času pa je bilo podpisov približno 380.000. Vendar je vlada več kot 40.000 podpisov razglasila za neveljavne, ker so bili predloženi podatki napačni, tako da ni bilo doseženo zahtevano 10-odstotno število podpisov. Tokrat bomo zelo pozorni, da se to ne bo več ponovilo. Podpise bomo začeli zbirati 24. oktobra, do 7. novembra pa imamo petnajst dni časa, da zberemo med 250.000 in 300.000 podpisov. To bosta dva naporna tedna, vendar sem prepričan, da nas bodo podprli številni Hrvati.

Prejšnjo nedeljo se je vaša stranka združila z drugimi domoljubnimi organizacijami v večjo stranko. Ali so hrvaški suverenisti skupni dom patriotov in konservativcev?

Da, čeprav bo uradna združitev zaradi birokratskih težav končana šele prihodnje leto, se naše strukture združujejo in ustvarjajo nova lokalna delovna telesa. Ta združitev je bila za Hrvaško zelo potrebna, saj sta bili desna in desna sredina vedno zelo razdeljeni, kar je vladi HDZ (Evropske ljudske stranke) zelo ustrezalo. Ni bilo lahko, vendar smo razumeli, da je to najboljše za Hrvaško in za vrednote, ki jih zagovarjata naši stranki.

Za kaj se zavzemajo hrvaški suverenisti?

Naši ljudje so morali za svobodo plačati visoko ceno in to svobodo želimo ohraniti, zato je pomembno, da branimo svojo suverenost. Želimo si tudi prave demokracije, v kateri so zastopani hrvaški državljani, in padec evra je dober primer za to. Kar zadeva EU, se zavzemamo za evropsko sodelovanje, vendar smo zaskrbljeni zaradi njene ideološke usmerjenosti in jo želimo reformirati, da bi postala takšna, kakršna je bila ob svojem nastanku, in da bi obnovila svoje krščanske vrednote.

Vaša stranka ima odlične odnose s poljsko stranko Zakon in pravičnost (PiS). Pravkar ste se vrnili s Poljske po srečanju z različnimi predstavniki vlade in stranke PiS. Ali je poljska vlada za vas vzor?

Da, poljski vladi je uspelo izkoristiti Evropsko unijo za razvoj Poljske in njeno blaginjo. Smešno je, ker če se o Poljski pogovarjaš s starejšimi Hrvati, na primer z mojimi starši, mislijo, da je to država tretjega sveta, ker je bilo tako pred štiridesetimi leti. Danes je Poljska uspešna država na gospodarskem in drugem področju in mislim, da se je popolnoma otresla komunistične miselnosti, ki so jo imeli po železni zavesi. Na Hrvaškem se to ni zgodilo. Še vedno imamo učitelje ekonomije, ki so v Jugoslaviji poučevali petletne načrte, zdaj pa poučujejo kapitalizem. To situacijo vedno primerjam z Mojzesom in štiridesetimi leti v puščavi. Ni bil izgubljen, ampak je bilo treba spremeniti miselnost njegovih ljudi, da bi lahko prišla generacija z novimi idejami. Verjamem, da to prihaja na Hrvaško, in naš cilj je, da to novo miselnost čim prej uveljavimo.

Ali poznate delo organizacije VOX v Španiji?

Poznam jih. Imamo enake vrednote kot skupina VOX in smo v isti evropski skupini ECR. Naš evropski poslanec Ladislav Ilčić je obiskal veliki dogodek Viva21 v Madridu in bil navdušen nad organizacijo dogodka. Po njegovem mnenju je to primer moči konservativnih in patriotskih vrednot v Španiji in Evropi. V Evropski uniji ne želimo naddržave, temveč suverene države članice, ki poslušajo voljo svojih narodov in ne birokratov v Bruslju ali Strasbourgu.

Birokrati, ki so obsedeni z napadi na Madžarsko in Poljsko…

Poljaki in Madžari si prizadevajo, da bi se Evropska unija vrnila k svojim koreninam, k sodelovanju med suverenimi narodi, ne pa k sodelovanju, pri katerem nam nekdo narekuje, kako naj vodimo svojo državo. Ravnanje Evropske komisije je zelo nevarno: izsiljuje poljsko vlado in ji grozi z odvzemom sredstev, ker je poljsko ustavno sodišče odločilo, da je poljska zakonodaja nadrejena zakonodaji EU. Če bo EU nadaljevala po tej poti, ne bo več suverenih narodov.

Kaj menite o novi evropski skupini, ki jo med drugim vodi Viktor Orbán?

Menim, da je to velik korak naprej, čeprav menim, da se ta skupina ne bo oblikovala takoj, ampak bo potrebovala veliko časa. Ideološko podpiramo madžarsko vlado, res pa je tudi, da imamo nekaj razlik glede vključevanja Srbije in Črne gore v EU, saj nas skrbi ruski vpliv v obeh državah.

Želel sem vas vprašati o obeleževanju Titovih žrtev. V Sloveniji je še vedno veliko odprtih ran in politični dediči usmrtiteljev si ne želijo sprave. Ali je enako tudi na Hrvaškem?

Seveda je to postalo problem in v vsaki razpravi se vse pripelje do skrajnosti: Ustaši (fašisti) proti partizanom (komunistom). Na Hrvaškem ni tako kot na Poljskem, nekdanji komunisti imajo še vedno velik vpliv v naši družbi, na fakultetah, povsod. Tito je bil le klavec svojega naroda, tako kot je bil Stalin klavec narodov Sovjetske zveze. Ljudje na Zahodu imajo o Titu romantično podobo, ker ni bil zaveznik za železno zaveso, vendar ni bil nič boljši od drugih komunističnih diktatorjev. Uničevanje hrvaškega naroda in hrvaške identitete je splošno znano, vendar se ne strinjamo, da je bil zločinec. Hrvaški mediji ob vsaki razpravi o tem vprašanju potegnejo na plano radikalno desnico. Menim, da je ta generacija sprememb potrebna, da Hrvaška ponovno pridobi svoje zahodne in krščanske vrednote.

Ta članek je bil prvič objavljen v časopisu EL CORREO DE ESPAÑA, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj