Piše: Álvaro Peñas

Intervju z Inno Ruano Mizyuk. Inna se je rodila v Ukrajini, že več kot 20 let pa živi v Španiji in dela kot javna uslužbenka. Po ruski invaziji je poskušala najti načine, kako pomagati svoji državi s širjenjem informacij o Ukrajini, bojem proti ruski propagandi (NAFO) in zbiranjem sredstev za ukrajinsko vojsko.

Kako ste začeli organizirati pomoč Ukrajini?

Vprašanje pomoči se je pojavilo spontano in se začelo z vojno. Veliko ljudi se z nami poveže prek družabnih omrežij, ker smo Ukrajinci in želijo pomagati. In v bistvu je naše delo to, da tem ljudem omogočimo stik z Ukrajino ali z begunci, ki so tukaj.

Vidim, da prirejate tombole za ljudi, ki se odločijo pomagati.

Da, ne moremo sprejemati donacij, ker smo posamezniki in ne združenje, kot je Con Ucrania, ki opravlja odlično delo. Smo posredniki, pomagamo združenjem in spodbujamo ljudi, da darujejo prek tombol, na primer z znamkami ob potopitvi ruske ladje Moskva. V Španiji si prizadevamo ozaveščati o vseh združenjih in nevladnih organizacijah, ki pomagajo Ukrajini.

Tu je na primer begunec, starejši invalid, čigar brat ima v Lvovu nevladno organizacijo, ki kupuje civilna brezpilotna letala za vojsko. Imajo bančni račun za donacije in kupujejo ta brezpilotna letala. Ta človek je želel k tej pobudi pritegniti ljudi v Španiji, vendar ne govori špansko, zato smo organizirali tombolo za zbiranje sredstev (zbrali smo skoraj tisoč evrov) za to nevladno organizacijo Bili Horvaty.

Ali je odziv španske družbe dober?

Štiriindvajsetega februarja, ko se je vse skupaj začelo, je bilo veliko ljudi pripravljenih sodelovati; pošiljali so oblačila, zdravila, denar itd. Zdaj je to navdušenje upadlo, deloma zaradi trajanja vojne, vendar se nisem zavedala, koliko ljudi v Španiji dela za Ukrajino.

Želel sem vas vprašati o pobudi za nakup bajraktarja, kar je bilo na Poljskem ali v Litvi povsem običajno, v Španiji pa lahko povzroči zavrnitev, ker gre za orožje.

Pomagala sem pri tem projektu, čeprav nisem organizator, in resnica je, da so ga sprva poskušali predstaviti kot obrambno sredstvo. Vendar se ni treba bati, saj smo v vojni in ljudje umirajo, zato smo na koncu spremenili opis bajraktarja, da je to vojno orožje. Veliko ljudi ima slabo vest zaradi darovanja denarja za nakup orožja, vendar ima vse več ljudi pri tem nobenih pomislekov. V Ukrajini se te miselnosti zavedajo, zato v Zahodni Evropi spodbujajo humanitarne projekte, kot je gradnja hiš, donacije za orožje pa so prepuščene Vzhodni Evropi.

Ali imate tam družino, iz katerega dela Ukrajine?

Da, prihajam iz istega mesta kot Zelenski, iz Krivega Riha na jugovzhodu Ukrajine. Tam imam družino in nihče od njih ni želel priti v Španijo, čeprav so se v zadnjem mesecu in pol razmere poslabšale, ker Rusi to območje veliko bombardirajo.

Kaj menite o referendumih o priključitvi vzhodne Ukrajine k Rusiji? 

Prihajam iz rusko govoreče družine, vendar so 24. februarja vsi začeli govoriti ukrajinsko.  Moj dedek je iz Sibirije, tako da je moja družina napol ruska, vendar nočejo imeti ničesar z Rusijo in želijo, da njihova država ostane Ukrajina, ker nočejo živeti tako, kot živijo Rusi. Ti referendumi ne spremenijo popolnoma ničesar, večina na vzhodu Rusov ni pozdravila s cvetjem, ampak se je proti njim borila, ker želi še naprej živeti v Ukrajini.

Pripadate tudi tistemu, kar Twitter imenuje NAFO, po mnenju nekaterih strokovnjakov Natovi obveščevalni operaciji?

V mojem primeru se moram vrniti v leto 2014, ko se je začela revolucija na Majdanu. Takrat je bilo poskusiti braniti ukrajinsko stališče na Twitterju skoraj nemogoče, saj so bili vsi proruski troli s sovjetskimi zastavami vsepovprek nad tabo, imenovali so te “nacist” in podobno. Zdaj se je z vojno vse spremenilo in z organizacijo NAFO kot Ukrajinec niste več sami ali prepuščeni na milost in nemilost tem proruskim trolom. To je kot velika družina, v kateri se počutiš podprtega in iz katere se v številnih primerih s pomočjo humorja borijo proti vsem ruskim lažem, od fotomontaž do tega, da se Ukrajinci sami bombardirajo.

Z drugimi besedami, gre za orodje za boj proti ruski propagandi.

Da, saj je ta propaganda dosegla vsepovsod in je v veliki meri odgovorna tudi za veliko pomanjkanje znanja o Ukrajini. Zahvaljujoč pobudam, kot je NAFO, pripovedujemo pravo zgodbo o tem, kaj je Ukrajina in kaj počne Rusija.

Vir: El Correo de España