Martin Helme (EKRE): Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da bodo Ukrajinci lahko ustavili Ruse

Piše: Lionel Baland

Martin Helme je predsednik konservativne Ljudske stranke Estonije (EKRE). Med letoma 2019 in 2021 je bil finančni minister svoje države. Lionel Baland se je z njim pogovarjal za Breizh-info.

Kakšen je položaj vaše politične stranke? Koliko poslancev imate?

Imamo 19 poslancev od skupno 101 poslanca oziroma približno petino parlamenta. Smo v opoziciji, vendar smo bili do začetka lanskega leta v vladi. Estonija se trenutno sooča z vladno krizo. Zato ne vemo, kaj se bo zgodilo.

Kakšen je vaš pogled na vojno v Ukrajini in Rusiji?

Strinjam se z mnenjem britanskega predsednika vlade Borisa Johnsona: “Rusi se bodo ustavili, ko bodo ustavljeni.” Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da bodo Ukrajinci lahko ustavili Ruse. In seveda si želim, da bi Ukrajinci dobili nazaj vsa ozemlja, ki so jih izgubili.

V Estoniji živi rusko govoreča manjšina. Ali kdo od teh ljudi voli vašo politično stranko?

Da. Število teh ljudi, ki nas volijo, se s časom spreminja, vendar ti ljudje predstavljajo približno 10 % naših volivcev.

Koliko poslancev imate v Evropskem parlamentu? Ali menite, da bo v prihodnosti mogoče v Evropskem parlamentu oblikovati veliko skupino z vsemi domoljubnimi strankami?

Estonija ima sedem evropskih poslancev, mi pa enega. Močno podpiram to možnost, vendar vem, da je to težko, in zavedam se, da bo ta cilj mogoče doseči šele po naslednjih evropskih volitvah leta 2024. Vendar si bomo morali za to prizadevati. Domoljubne in suverene stranke, ki nasprotujejo večji centralizaciji oblasti v Evropski uniji, morajo sodelovati, kolikor je le mogoče.

Kakšni so vaši odnosi z nacionalističnimi ali domoljubnimi strankami v sosednjih državah?

S stranko (Pravi) Finci smo v dobrih odnosih. Imamo delovne odnose z latvijsko domoljubno stranko, ki sodeluje v vladi te države. S takšno politično formacijo v Litvi nimamo tovrstnih stikov, vendar je tamkajšnje politično prizorišče zelo dinamično, zato je položaj nekoliko težji. Imamo stike z Dansko ljudsko stranko in seveda s političnimi formacijami, ki so članice stranke Evropska identiteta in demokracija, ki ji pripadamo. Z njimi se pogosto srečujemo in z njimi imamo še posebej dobre odnose.

Kakšno je vaše mnenje o Intermariumu, morebitni prihodnji zvezi držav med Baltskim, Črnim in Jadranskim morjem?

Odvisno od tega, kako se bo ta zamisel izvajala. Toda kot taka ima veliko smisla.

Ali ste za Nato?

Da, seveda. Zelo me skrbi, ker Nato ni dobro opravil pripravljalnega dela in ni dovolj načrtoval obrambe na svojem vzhodnem krilu. Estonci to govorimo že leta. Ni se dovolj vojaško pripravil na morebitni ruski napad in nima dovolj orožja, da bi ga odbil. Nato ima veliko dela, da bi to pomanjkljivost hitro odpravil. Seveda pa potrebujemo zaveznike. To je popolnoma jasno.

S katero stranko ste vladali v Estoniji?

Vladali smo z majhno konservativno in sredinsko stranko. Ti stranki sta naša naravna izbira za prihodnje zavezništvo, vendar je tudi estonsko politično prizorišče zelo dinamično! V okviru sodelovanja na oblasti ne izključujemo nikogar avtomatično. Toda na primer s socialdemokratsko stranko imamo tako malo skupnega, da si težko predstavljamo vladanje z njo. Z besedami tega ne izključujem, vendar si v praksi težko predstavljam takšno zbližanje.

Ali v Estoniji obstaja stranka, ki predstavlja rusko govorečo manjšino? Ali je za vas problem, da bi v prihodnosti prišli na oblast z njo?

Da, stranka Center ima največji delež njihovih glasov.

V sovjetskih časih so tretjino prebivalstva Estonije predstavljali Rusi, ki so se k nam priselili in večinoma ostali. Zaradi tega je danes četrtina volivcev Rusov ali rusko govorečih. To je dejstvo. V normalno delujoči demokraciji morajo imeti svoje predstavnike v političnem življenju in stranka Center je del tega. V tem ne vidim težave. Vendar pa so tudi Rusi, ki živijo v Estoniji in so odkrito sovražni do nje in po mojem mnenju bi morali te ljudi izgnati. Toda to sta dve različni temi.

Ali v Estoniji še obstajajo sovjetski spomeniki?

Da, obstajajo. Poskušamo se jih znebiti in o tem so potekale zelo intenzivne razprave. Nekateri so še vedno na svojih mestih, drugi pa so bili odstranjeni. Odkar je Rusija napadla Ukrajino, je razprava o tej temi spet intenzivna.