Piše: Paul Tormenen
Številke, ki jih je nedavno objavila evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, so jasne: število migrantov, ki nezakonito prihajajo v Evropo, narašča. Medtem ko številne evropske države in Evropska unija pasivno opazujejo naraščajoči migracijski pritisk, odločni ukrepi vzhodnoevropskih vlad kažejo, da razmere niso neizogibne.
Število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU narašča
Po najnovejšem poročilu agencije Frontex se je v prvih desetih mesecih leta 2021 število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 70 % in je že doseglo 160.000. V primerjavi z letom 2019, tj. pred omejitvami gibanja zaradi zdravstvene krize, je to 45-odstotno povečanje. Ker so v teh podatkih upoštevani le prehodi, ki jih je zabeležila agencija Frontex, bi bilo lahko skupno število veliko večje.
Na vzhodnih mejah EU se je zaradi migracijske ofenzive beloruskega režima število nezakonitih prehodov od začetka leta povečalo za 1 444 % na 8 000. Okrepitev mejnega nadzora s strani litovskih, latvijskih in predvsem poljskih oblasti je na srečo uspela zajeziti val nezakonitih migracij, ki je grozil, da se bo razlil v celotno Zahodno Evropo. Toda vodne poti se raztezajo v vse smeri.
Zahodnobalkanska pot je vse bolj obremenjena: število nezakonitih prehodov zunanje meje EU, ki jih je 48 500, se je povečalo za 140 %. V osrednjem Sredozemlju se je število nezakonitih prehodov povečalo za 55 % na 55.000. Tudi na drugih poteh nezakonitega priseljevanja se je promet močno povečal.
Svetla točka v tej mračni pokrajini je Grčija: zaradi odločne politike njene konservativne vlade, ki je na meji s Turčijo zgradila zid in vrnila številne nezakonite čolne, se je število nezakonitih prehodov po vzhodni poti zmanjšalo za 11 %.
Muslimansko nezakonito priseljevanje
Izvor nezakonitih priseljencev se razlikuje glede na izbrano migracijsko pot. Vsem pa je skupno to, da jih velika večina prihaja iz muslimanskih držav. Tisti, ki prečkajo Zahodni Balkan, prihajajo predvsem iz Sirije, Afganistana in Maroka. Na osrednjesredozemski poti so predvsem Tunizijci, Bangladešani in Egipčani. Alžirci predstavljajo 63 % vseh nezakonitih prehodov preko zahodnega Sredozemlja. Migranti, ki prihajajo v vzhodno Sredozemlje, prihajajo iz Sirije, Turčije in Konga.
Odziv Evropske unije: dvojna merila
Odziv Evropske unije na to naraščajoče število nezakonitih prihodov je različno geometričen. Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je 23. novembra izjavil: “Tranzitne poti, po katerih tihotapci prevažajo migrante v Belorusijo, se zapirajo ena za drugo”. Istega dne je Evropska komisija napovedala niz ukrepov v tej smeri: vzpostavitev črnega seznama podjetij, vpletenih v trgovino z migranti, zlasti letalskih prevoznikov, ki so omogočili njihov prevoz v Belorusijo, pomoč pri prostovoljni vrnitvi v njihove države itd.
Sankcije proti vzhodnoevropskim državam
Vendar se Evropska komisija zaradi tega ad hoc odziva na belorusko migracijsko ofenzivo nikakor ni oddaljila od svojih temeljnih načel. Države, ki so najbolj odločno zavezane boju proti nezakonitemu priseljevanju, so vedno tarča obrekovanja.
Če navedemo samo dva nedavna primera, je 20. oktobra evropska komisarka Ylva Johansson na primeru razmer na meji z Belorusijo odločno izjavila, da vračanja na meji ne bi smeli nikoli normalizirati ali uzakoniti. Evropska komisija je 12. novembra zadevo predložila Sodišču Evropske unije, da bi madžarski državi naložila denarne kazni zaradi nekaterih zakonodajnih določb o azilu, sprejetih v letih 2015 in 2017, ki naj bi bile preveč omejevalne.
V Franciji je vse večji učinek Calaisa
V Franciji se zdi, da so razmere v Calaisu tiste, ki pritegujejo pozornost vlade in prevladujočih medijev. Z uporabo agencije Frontex, povečanjem človeških in materialnih virov, namenjenih nadzoru odhodov z obale Rokavskega preliva itd., bi skoraj pozabili na velike tokove nezakonitih migrantov, ki prihajajo v Francijo. Medtem ko je notranji minister nedavno priznal, da je na francoskih tleh 600.000 do 700.000 nezakonitih priseljencev, medtem ko se število nezakonitih priseljencev, ki v Francijo prečkajo Pireneje in Alpe, povečuje, je prefekt, odgovoren za priseljevanje v regiji Ile de France, na televiziji BFM brez besed priznal, da si francoske oblasti prizadevajo le za vrnitev nezakonitih priseljencev, ki so storili kazniva dejanja, v domovino.
Nedavni statistični podatki o obveznostih zapustiti francosko ozemlje, ki jih je sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve, ponazarjajo to malomarnost: v prvi polovici leta 2021 je bila stopnja njihovega izvrševanja (5,6 %) najnižja v več kot desetih letih. V Francijo torej prihaja nezakonito priseljevanje, ki ne izgine in katerega naraščajoči tokovi povečujejo že tako velik stalež.
Nova levičarska vlada v Nemčiji
V tem kontekstu je nedavno oblikovanje leve koalicijske vlade (SPD, Zeleni, liberalci) v Nemčiji zelo slaba novica. Koalicijski program namreč vključuje vrsto ukrepov, ki bodo povzročili nov val izvenevropskega priseljevanja v Evropo: olajšanje združevanja družin, organizacija humanitarnih koridorjev in novih programov sprejema, olajšanje legalizacije nezakonitih priseljencev itd.
Te usmeritve, ki jih Evropska komisija spodbuja že več let, bodo nedvomno našle ugoden odmev pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, katerega država bo v prvi polovici leta 2022 prevzela predsedovanje Evropski uniji. Čeprav nezakonito priseljevanje v Zahodni Evropi ni zakonsko dovoljeno, njegova toleranca le še povečuje njegovo intenzivnost.
Vir: Breizh-info.com
Slovenian