Piše: Vera Lengsfeld
Pred petimi leti, 19. decembra 2016 zvečer, je fanatični muslimanski terorist s tovornjakom zapeljal v množico ljudi na božičnem sejmu na trgu Breitscheidplatz. Dvanajst ljudi je bilo ubitih, najmanj 67 obiskovalcev je bilo poškodovanih, nekateri huje. Eden od hudo poškodovanih je umrl zaradi posledic napada pred dvema mesecema: Sascha Hüsges je po napadu priskočil na pomoč žrtvam in bil tudi sam hudo poškodovan.
Na dan napada na božični sejem na trgu Breitscheidplatz v Berlinu mineva že peta obletnica, številna vprašanja pa so še vedno neodgovorjena. Zdaj je bil osumljeni naročnik identificiran, vendar ne s strani oblasti, temveč s strani novinarjev. Po tem terorističnem dejanju so muslimani večkrat izvedli atentate na prebivalstvo. Junija letos je musliman v Würzburgu ubil več žensk. V hitrem postopku je bil storilec razglašen za duševno bolnega, prav tako kot napadalec z nožem na vlaku ICE, ki je ranil štiri ljudi.
Na srečo se vsi načrti ne uresničijo. Z nedavno razkritim primerom iz Hamburga je bilo od leta 2000 v Nemčiji preprečenih štiriindvajset načrtovanih islamističnih napadov.
2000 (!) muslimanskih nevarnosti samo v Zvezni republiki
Oblasti računajo, da je v Zvezni republiki približno 2000 (!) islamistov, ki veljajo za tako nevarne, da bi lahko izvedli napade. Poleg tega obstajajo številne mošeje, v katerih se oznanja sovraštvo do naše družbe.
Kljub temu je zvezna ministrica za notranje zadeve Nancy Faeser napovedala, da notranjo varnost v Nemčiji najbolj ogroža desničarski ekstremizem. Za to je prejela veliko pohval in malo nasprotovanja. Čeprav je v koalicijski pogodbi strank »semafor koalicije« navedeno, da želijo ukrepati proti vsem oblikam ekstremizma, se v resnici levičarski ekstremizem in islamistični terorizem omalovažujeta ali zamolčita. Faeser na primer ni komentirala primera sina islamista, ki je bil že dolgo znan oblastem. Maroški oče preprečenega atentatorja naj bi bil tesno povezan z mošejo Al-Kuds, kjer so se pred napadi 11. septembra 2001 sestajali člani hamburške teroristične celice okoli Mohameda Atte.
Nancy Faeser: Največja nevarnost je desničarski ekstremizem
Da bi razumeli, zakaj je mogoče desničarski ekstremizem označiti za največjo nevarnost, si je treba ogledati način zbiranja podatkov, ki je vedno znova tarča kritik.
Medtem ko se na primer vsak antisemitski zločin, pri katerem ni mogoče jasno določiti storilca in motiva, samodejno uvrsti v desni ekstremistični spekter, se islamistični motivi pri številnih storilcih obravnavajo kot “duševna bolezen” in tako izpadejo iz statistike.
Številke so zato le omejenega pomena. Poleg tega se za razliko od levičarskega ekstremizma štejejo tudi simboli desničarskega ekstremizma, čeprav ni jasno, kdo je grafitiral. Ob tem se spomnim na lokalna zelena politika iz Turingije, ki so ju pred leti ujeli, ko sta risala svastike. Ko so ju ujeli, sta povedala, da sta želela opozoriti na desničarsko nevarnost. Kako so njuni grafiti prišli v statistiko, mi ni znano.
Seveda še vedno obstajajo pomembni razlogi za opazovanje desničarskega ekstremizma v tej državi in aktiven boj proti njemu. Toda kdor želi to storiti verodostojno, ne sme prezreti sovraštva in nestrpnosti, ki ju vsak dan oznanjajo v mošejah sredi Nemčije, in dejstva, da je v tej državi 2.000 islamistov nevarnih.
Dejstvo je, da napade z nožem izvajajo predvsem islamisti. Do zdaj so letala ugrabljali in z njimi trčili v zgradbe le islamisti.
Prav islamisti so ugrabili tovornjake in se zapeljali skozi množice ljudi, se razstrelili, obglavili ljudi na ulici ali povzročili pokol kot v Bataclanu. Islamistični terorizem je v 21. stoletju prinesel ogromno žrtev po vsem svetu in brutalnosti v Evropi.
Notranji minister države, ki je po mnenju Urada za zaščito ustave stalno v središču islamistične grožnje, tega dejstva ne sme prezreti.
Članek je bil prvič objavljen v reviji PHILOSPHIA PERENNIS, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.
Ko človek bere o teh dogajanjih, se vpraša ali je nor sam ali je nora nova nemška ministrica za notranje zadeve, ki trdi, da je trenutno največja nevarnost desničarski ekstremizem. Kje pa ga vidi?