Piše: Álvaro Peñas

Lokalne in regionalne volitve, ki so potekale 28. maja, so pomenile prelomnico v španski politiki. Najočitnejši povzetek je jasna zmaga desnice in poraz levice, katere najbolj radikalna različica je praktično izginila iz institucij.

Ljudska stranka (PP) je dosegla odločilno zmago, saj je dobila absolutno večino v avtonomnih skupnostih La Rioja in Madrid, s podporo stranke VOX pa lahko vlada še v šestih drugih avtonomnih skupnostih: Comunidad Valenciana, Baleari, Región de Murcia, Aragón, Extremadura in Cantabria. Enako velja za prestolnice provinc: PP je dobila absolutno večino v 12 od njih, kot so Madrid, Granada, Malaga in Santander, in lahko vlada v koaliciji z VOX v še 18 provincijskih prestolnicah. Volitve so okrepitev za vodjo Ljudske stranke Alberta Núñeza Feijóa, pa tudi za predsednico PP v madridski skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Ljudska stranka je dobila 7 milijonov glasov, kar je skoraj dva milijona več kot leta 2019. “Naredili smo prvi korak k novemu političnemu ciklu,” je dejal Núñez Feijóo. Sprememba cikla, ki se zdi glede na odziv PSOE vse bližje.

Socialisti so z nekaj več kot 6 milijoni glasov v primerjavi z volitvami leta 2019 izgubili le 430.000 glasov, vendar se je seštevek PP in VOX znova izkazal za zadostnega, da je prekinil hegemonijo levice. Socialisti so tesno obdržali avtonomno skupnost Castilla la Mancha, v Asturiji in Navarri pa bi lahko vladali v koaliciji. Tiskovna predstavnica PSOE in ministrica za izobraževanje Pilar Alegría je sprva poudarila, da je treba razmisliti o prihodnjih mesecih in se “potruditi”, da bi dosegli “zaupanje” na splošnih volitvah; presenečenje pa je sledilo naslednji dan z nastopom predsednika vlade Pedra Sáncheza. Predsednik je, kot kaže, skušal preprečiti, da bi se PSOE na splošnih volitvah, predvidenih za konec leta, še bolj oslabila, zato je napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. julij. Morda se Sánchez boji, toda s tem nepričakovanim manevrom je utišal vse notranje odzive na svoje vodenje in pušča Podemos in druge stranke levice, svoje zaveznike, potolčene, socialistom pa omogoča, da se volivcem teh strank predstavijo kot “koristen glas”.

Podemos je doživel popoln poraz. Stranka, ki je prišla, da bi “osvojila nebo”, je na poti k več kot verjetnemu izginotju in je izgubila svoje predstavništvo v treh avtonomnih regijah- Madridu, Valencii in Las Palmasu. Prav tako je izginila v petih od šestih regionalnih vlad, kjer je bila prisotna, v celotni Španiji pa je s 47 regionalnih sedežev padla na 15. Enako se je zgodilo v številnih mestih, kjer so bile liste Podemosa izbrisane z zemljevida. “Desnica in skrajna desnica imata danes še več moči. Vložili smo ves svoj entuziazem in pogum, vendar so naši rezultati slabi. Zdaj je čas, da se lotimo dela,” je na Twitterju zapisala njegova generalna sekretarka Ione Belarra. Podemos še ni sprejel ali pa noče sprejeti volilne kazni, ki je posledica njihovega radikalizma in popolne odtujenosti od ljudi, za katere trdijo, da jih branijo. Njihov začetek kampanje je bil dantesovski spektakel s transseksualci in nebinarci, kar je, kot vsi vedo, glavna skrb delavcev v državi, ki se je znašla v hudi gospodarski krizi. Stranka Sumar, ki se je odcepila od Podemosa, na volitvah ni kandidirala, so pa kandidirale nekatere stranke, s katerimi namerava sedanja podpredsednica Yolanda Díaz oblikovati koalicijo. Njena glavna zaveznica Ada Colau je v Barceloni zasedla tretje mesto in izgubila županski položaj; Compromís je prav tako izgubil županski položaj v Valencii in regionalno vlado; Más Madrid, ki se je pred leti odcepila od Podemosa, je izgubila glasove in se ni sposobna zoperstaviti ljudski stranki. V teh žalostnih razmerah imata Podemos in Sumar le deset dni časa, da se odločita, ali bosta združila moči na splošnih volitvah.

Od Sánchezovih zaveznikov so se dobro odrezali le separatisti iz EH Bildu. Kljub škandalu, ker so na svojih volilnih seznamih predstavili teroriste ETA, je EH Bildu na občinskih volitvah leta 2019 dobila 50.000 glasov več in premagala PNV v Vitoriji. Čeprav je PNV po številu glasov še vedno vodilna politična sila, ima separatistična levica 1 051 svetnikov v primerjavi z 979 svetniki PNV. VOX je neuspešno zahtevala prepoved te stranke, naslednice drugih organizacij, ki so bile prepovedane zaradi svojih povezav s terorizmom ETA, in je zdaj vse bolj odločilna stranka v Baskiji, z vsem, kar to lahko pomeni.

Druga stranka, ki je na teh volitvah izginila, je Ciudadanos, sredinska in liberalna stranka, ki je želela posnemati stranko Emmanuela Macrona v Franciji. Potem ko se je Ciudadanos v različnih vladah dogovarjal s socialisti in ljudskimi strankami, je izgubil vse svoje predstavnike in naslednje splošne volitve bodo zaznamovale dokončen propad “sredinske” stranke.

Druga velika zmagovalka teh volitev je stranka VOX. Stranka Santiaga Abascala je postala ključ do sprememb in utrdila VOX kot tretjo politično silo v Španiji. VOX se je s 547 svetnikov leta 2019 povzpel na 1695 in vstopa v vse avtonomne parlamente, s 47 na 119 avtonomnih poslancev. Poleg tega z edino izjemo skupnosti Madrid, kjer je VOX izgubil tri regionalne poslance, dobri rezultati PP niso zmanjšali moči VOX-a, kar kaže, da njegovi glasovi niso “izposojeni glasovi”. Izpostaviti velja tudi rezultat, ki ga je stranka VOX dosegla v Kataloniji, kjer je kljub neupravičenim nasilnim napadom na njene podružnice vstopila v štiri pokrajinske prestolnice: Barcelona, Tarragona, Lérida in Gerona, in je s treh svetnikov v celotni avtonomni skupnosti postal več kot 120. Glede volilnega napredka VOX meni, da je to edina pozitivna novica, ki jo je v teh štirih letih prinesel Pedro Sánchez.

VOX se je že povezal z ljudsko stranko, da bi ponovil model Kastilje in Leona v avtonomnih regijah, kjer obe stranki potrebujeta druga drugo za vladanje. Vprašanje je, kakšno stališče bo zavzela PP, saj je na primer kandidatka v Extremaduri María Guardiola prosila socialiste in komuniste, naj se vzdržijo glasovanja, da bi bila izvoljena, res pa je, da potrebuje VOX, če želi imeti stabilno vlado. Predčasne volitve bi lahko zavlekle oblikovanje regionalnih vlad in tako ne bi odpravile negotovosti glede naslednje vlade na nacionalni ravni, ki jo bosta oblikovali VOX in Ljudska stranka. Vlada, katere cilj bo, kot pravi Santiago Abascal, odstaviti Pedra Sáncheza in razveljaviti vsako njegovo politiko. To je želja večine, ki je glasovala za spremembe.

Vir: deliberatio