Piše: Álvaro Peñas
Intervju z Adamom Starskim, strokovnjakom za pobudo Tri morja in novinarjem časopisa Poland Daily. Starski se je udeležil zadnjega vrha pobude, ki je potekal 20. in 21. junija v Rigi.
Kaj je Pobuda treh morij?
Pobuda treh morij je predsedniški forum, ki je bil ustanovljen leta 2016 v Dubrovniku in se od takrat sestaja vsako leto. Letos je potekal v Rigi v Latviji, prihodnje leto pa bo potekal v romunski prestolnici Bukarešti. Pobudo treh morij sta ustanovila poljski predsednik Andrzej Duda in nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, da bi odpravila infrastrukturne pomanjkljivosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Zaradi zgodovinskih razlogov, železne zavese in sovjetske prevlade, so bile vse ceste zgrajene tako, da so vodile proti Moskvi, po padcu komunizma pa so vse te države želele, da bi njihove ceste vodile proti zahodu. Poleg tega so bile ceste med vsemi temi državami zelo slabe in potovanje med njimi je trajalo dvakrat ali trikrat dlje kot v zahodni Evropi. Pobuda Tri morja je bila oblikovana za reševanje teh podedovanih infrastrukturnih težav in zajema tri področja: promet, energijo in digitalizacijo. Projekt postaja vse bolj ambiciozen, razvojne banke pa ustanavljajo investicijske sklade. Ti skladi so namenjeni razvoju novih projektov na omenjenih področjih.
Na tem vrhu v Rigi je bila na primer napovedana velika naložba v Bolgariji, in sicer nakup dela pristanišča v Burgasu, ter da bo Mednarodna razvojna finančna korporacija Združenih držav Amerike zagotovila, verjetno do konca leta, 300 milijonov dolarjev za naložbeni sklad pobude.
Katere države sestavljajo Pobudo treh morij?
Dvanajst držav, od tega enajst nekdanjih držav ZSSR ali satelitskih držav: tri baltske države (Estonija, Latvija in Litva), Višegrajska skupina (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Češka), Bolgarija, Romunija, Slovenija, Hrvaška in Avstrija. Vse so članice Evropske unije.
Ali je Pobuda treh morij izključno gospodarsko usmerjena organizacija in ali obstaja kakšen politični vidik, kot v primeru Višegrajske skupine?
Ne, ni političnega usklajevanja pri zadevah, kot so obramba, migracije itd. Vendar pa so vedno prisotne nekatere politične komponente: ko države zaprosijo EU za naložbe v infrastrukturo, se usklajujejo, da bi lobirale za upoštevanje svojih načrtov. Na vojaškem področju, ki je zdaj tako pomembno zaradi vojne v Ukrajini, pa se je ponovil izraz “vojaška mobilnost” zaradi prisotnosti več Natove opreme in osebja, v primeru krize pa je seveda potrebna dobra infrastruktura za premik vojaških enot.
Pobuda treh morij je bila ustanovljena kot predsedniški forum, vendar se leto za letom ob vsakem novem vrhu vrstijo tudi srečanja zunanjih ministrov, ministrov za infrastrukturo itd. Letos so bila v Rigi srečanja parlamentarcev iz držav članic, zato lahko rečemo, da pobuda Tri morja raste.
Nekateri poudarjajo, da bi ta zamisel lahko prerasla v koncept Intermarija, ki ga je leta 1918 zasnoval maršal Pilsudski, in bi lahko celo konkurirala EU.
To je bila težava za pobudo treh morij, saj so mnogi v zahodni Evropi, zlasti v Nemčiji, verjeli, da bi se to lahko zgodilo. Zato se je Pobuda treh morij osredotočila na gospodarski razvoj in ne na politični razvoj. Na začetku, na vrhovih leta 2016 na Hrvaškem in leta 2017 v Varšavi, je bilo veliko dvomov Evropske komisije, vendar so leta 2018 Komisija, Nemčija in Združene države Amerike dobile status strateških partnerjev Pobude treh morij. Po tem so te težave začele izginjati. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti? Nihče ne more reči.
Države članice pobude za tri morja ne uporabljajo izraza “Intermarium”. Poljaki menijo, da lahko govorjenje o Intermariumu povzroči nesporazume, zato o njem raje ne govorijo. Poleg tega je imel projekt Pilsudskega več oblik in v nekatere so bile vključene države, kot sta Belorusija in Ukrajina, v druge Finska itd. Pobuda treh morij je drugačen projekt in zanj ne moremo reči, da je enak, hkrati pa gre za isto geografsko območje in predstavlja uradno sodelovanje, zato je logično, da mnogi razmišljajo v tej smeri.
Ali je vrh glede na status Ukrajine in Moldavije kot kandidatk za članstvo v EU razpravljal o vključitvi teh držav v pobudo treh morij?
Ukrajina je bila obravnavana letos. Poljski predsednik Andrej Duda je že lani izrazil zamisel o približevanju Ukrajine pobudi treh morij. Kot sem že omenil, je pobuda namenjena le državam članicam EU, zdaj pa je bila oblikovana formula “sodelujočih partnerjev” za države, ki so kandidatke za članstvo v EU ali so mu zelo blizu: Ukrajina, Moldavija, Gruzija in države Zahodnega Balkana. Ukrajina je na tem vrhu dobila ta status in postala prva “sodelujoča partnerica” pobude Tri morja. Predsednik Duda je dejal, da bi lahko v prihodnosti to postala tudi Bosna, romunski predsednik pa je enako dejal o Gruziji in Moldaviji. Omeniti velja tudi, da se vse države pobude Tri morja zavzemajo za hitro članstvo Ukrajine v EU.
Kakšni so bili občutki na vrhu glede vojne v Ukrajini?
Srečanje predsednikov poteka za zaprtimi vrati, zato ne moremo natančno vedeti, kaj je bilo povedano, vendar je bil splošni občutek, da se podpira Ukrajina, zato je bil Zelenski povabljen k sodelovanju na vrhu. Pobuda treh morij ni monolitni blok in nekatere države so bolj vključene v pošiljanje orožja Ukrajini, kot so Poljska, baltske države, Češka in Slovaška, medtem ko so države, kot sta Slovenija, kjer se je nedavno zamenjala vlada, ali Avstrija, manj navdušene.
Poljska se je odločila povečati svojo vojsko in celo vključiti vojaško disciplino v šole – ali Poljaki podpirajo te ukrepe in podporo Ukrajini?
Poljska je najbolj proukrajinska država v EU. Po javnomnenjskih raziskavah velika večina Poljakov, tako podpornikov vlade kot opozicije, ne želi, da bi se Ukrajina odpovedala ozemlju za mir, in želi, da bi bili ruski vojni zločinci privedeni pred sodišče. Glede širitve poljske vojske se opozicija zavzema za manjšo, bolje opremljeno in usposobljeno vojsko, vendar je vlada dejala, da je Poljska sposobna razširiti svojo vojsko ter jo ustrezno opremiti in usposobiti. Na splošno so Poljaki naklonjeni tem ukrepom in vključevanju vojaške discipline v šole.
Prav tako sem vas želel vprašati o vrhu Nata v Madridu. Poljska je želela in dosegla močnejšo prisotnost Nata na svojem ozemlju.
Zaradi bližine vojne, v katero je vpletena vojaška sila, kot je Rusija, je prisotnost več Natovih vojakov na Poljskem nujna. To je za nas zelo pomembno, saj se Poljaki spominjamo, da smo leta 1939 imeli vojaško zvezo, ki bi nas podprla v dveh tednih po začetku vojne, po tem času pa so se naši zavezniki na srečanju v Abbevillu odločili, da nam ne bodo priskočili na pomoč. Ne želimo, da bi se to ponovilo, zato si želimo več ameriških ali Natovih enot na našem ozemlju.
Vir: El Correo de España
Slovenian