Piše: Loretta Tóth
Več kot pol stotnije poslancev Evropskega parlamenta (EP) želi, da Evropska komisija (EK) uveljavi zakon EU, ki je bil pripravljen pred 20 leti, vendar se v praksi nikoli ni uporabljal. Trdijo, da bi se tako imenovana direktiva o začasni zaščiti odlično uporabljala v kriznih razmerah, kot je množični prihod Afganistancev, ki bežijo pred talibansko vladavino.
Že poleti 2001 je Evropski svet v soglasju z ES in EP sprejel direktivo o minimalnih standardih za zagotavljanje začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o obveznostih držav članic glede sprejema teh oseb. Cilj zakonodaje je pomagati beguncem, ki so pobegnili pred vojnami v Jugoslaviji in na Kosovu, tako da lahko EU ljudem, ki pridejo na ozemlje držav članic, takoj podeli azil, ne da bi bili ujeti v represivne azilne postopke. V skladu z Direktivo je “začasna zaščita” izjemen postopek, namenjen zagotavljanju takojšnje in začasne zaščite razseljenim osebam iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo izvorno državo v primeru množičnega prihoda takšnih oseb.
To je še posebej potrebno, kadar obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo mogel biti kos temu navalu in zato ne bo učinkovito deloval, prosilci za zaščito pa ne bodo deležni zaščite, ki jo potrebujejo.
Glavna obveznost držav članic v skladu z Direktivo je torej, da osebam, ki jim je priznana začasna zaščita, izdajo takojšnje dovoljenje za prebivanje in tako zmanjšajo formalnosti, ki so sicer potrebne za tak postopek, ter pomagajo zaščitenim osebam pridobiti delovno dovoljenje, ustrezno stanovanje, zdravstveno oskrbo ter pravico otrok in mladoletnikov do dostopa do izobraževalnega sistema pod enakimi pogoji, kot jih imajo državljani zadevne države članice. Direktivo so podpisale vse države EU razen Danske in Irske, veljati pa bo začela po odločitvi Evropskega sveta, ki bo na predlog Sodišča Evropskih skupnosti sprejel odločitev s kvalificirano večino.
Čeprav se direktiva še ne izvaja, je 76 poslancev Evropskega parlamenta nedavno pisalo predsednici Komisije Ursuli von der Leyen, komisarki za notranje zadeve Ylvi Johansson in visokemu predstavniku za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepu Borrellu ter poudarilo, da EU kot zagovornica človekovih pravic ne more prezreti dogajanja v Afganistanu, saj je “ogrožena naša verodostojnost”. Evropski poslanci iz skupin Levice, Liberalcev, Zelenih in Evropske ljudske stranke pravijo, da je “takojšnja aktivacija humanitarnih koridorjev v zvezi s tem izrednega pomena” in da se direktiva o začasni zaščiti “odlično” uporablja za množično priseljevanje, ki se pričakuje zaradi razmer v Afganistanu.
“Čeprav je direktiva začela veljati leta 2001, njen potencial ni bil nikoli izkoriščen (…), zato je čas, da to nedelovanje prekinemo, Afganistan pa je odlična priložnost za to”, je navedeno v pismu. Resnost zahteve poslancev Evropskega parlamenta, ki so se vrnili s poletnih počitnic, potrjuje dejstvo, da je Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, pred kratkim dejal: “Zdaj bi bil lahko čas, da se direktiva o začasni zaščiti za Afganistance končno začne uporabljati.”
Vir: Magyar Nemzet
Slovenian