Carjeva vojska kaznjencev

Piše: Álvaro Peñas

»V koloniji (zaporu) sem bil štiri leta in pol, ko nas je Wagner prišel rekrutirat. Organizirali so predstavo, prispeli s črnim helikopterjem Mi-8, ki je pristal na parkirišču in se z avtomobili in oboroženi odpeljali na območje kolonije. Paznikom so odvzeli mobilne telefone, ugasnili kamere in prenosnike. Odnesli so snemalnike, vse so blokirali. Obljubili so pomilostitve in plače 200-300.000 rubljev na mesec. Rekli so nam, da bomo roparska enota, da se nas bo samo 20-30% vrnilo živih. In da so iskali razbojnike, tatove in morilce. Najresnejši kriminalni talenti. Rekli so nam, da bomo imeli možnost narediti vse, za kar smo bili poslani v zapor”. To je pripoved Mikahila Pavlova, enega od zapornikov, ki ga je novačil Wagner, a je nekoč prebegnil v Ukrajino in se zdaj bori z Ukrajinci.

Vpoklic ujetnikov v Rusiji ni nič novega; med drugo svetovno vojno je bilo v Rdečo armado vpoklicanih milijon zapornikov, razen tistih, ki so bili obsojeni iz »političnih« razlogov in »banditizma«. Toda nedvomno najbolj razvpita in zloglasna kazenska enota je bil kazenski bataljon (preimenovan v SS grenadirsko divizijo, vendar ne večji od brigade), ki mu je poveljeval Oskar Dirlewanger, ki je zagrešil vse vrste vojnih zločinov, zlasti med varšavsko vstajo leta 1944. Ruska invazija se je začela februarja 2022, Zelenski se je odločil izpustiti zapornike z vojaškimi izkušnjami, da se pridružijo boju proti ruskim silam, kar je bila poteza, ki so jo takrat močno kritizirali kremeljski propagandisti, ki so Ukrajince obtožili “oboroževanja kriminalcev”. Toda, kot je bilo v tej vojni vedno znova ponovljeno, vse, kar Rusija očita Ukrajini, naredi Kremelj tisočkrat. Če je kdo oborožil kriminalce do ravni brez primere, je bila to ruska vojska.

Dejansko je model “Dirlewanger” našel novega organizatorja v Jevgeniju Prigožinu, poveljniku “Grupe Wagner”. Prigožin je dobro poznal ruski kazenski sistem, saj je bil, preden je postal desna roka Vladimirja Putina, zaradi ropa in tatvine obsojen na 13 let zapora, za zapahi pa je preživel devet let. Prigožin je novačil na deset tisoče ujetnikov in jih uporabil v skoraj samomorilnih množičnih napadih na Bakhmut, kar je bila njegova največja zmaga, ki pa je zdesetkala njegovo zasebno vojsko in ga nastrojila proti poveljstvu ruske vojske. Najbolj konzervativni podatki ocenjujejo, da je skupina Wagner nanovačila okoli 50.000 zapornikov, nato pa še dodatnih 15.000 ministrstvo za obrambo, ki je prevzelo vodenje po Wagnerjevem “uporu” in atentatu na Prigožina, čigar smrt je orkestriral Nikolaj Patrušev, sekretar ruskega varnostnega sveta, kakor je pred dnevi poročal Wall Street Journal, ki se sklicuje na zahodne obveščevalne vire.

Aprila je Ukrajina predstavila zajete dokumente, ki podrobno opisujejo organizacijo ruskih kazenskih enot, znanih kot “Storm-Z”, ki poleg vpoklicanih obsojencev vključujejo tudi vojake, ki so storili disciplinske prekrške, kot so dezerterstvo, pijančevanje ali nepokorščina. Ukrajina jih ocenjuje na več kot 150.000 moških, mnogi od njih so vpleteni v vojne zločine. Ukrajinski notranji minister Ihor Klimenko je 22. decembra dejal, da je policija odprla več kot 105.000 kazenskih postopkov za vojne zločine. V zvezi s tem je še posebej pomemben prebeg Igorja Salikova, polkovnika ruske GRU (vojaške obveščevalne službe) in Wagnerjevega inštruktorja. Salikov, ki je v Donbasu služil od leta 2014 in je sodeloval pri invaziji, je junija letos zapustil Rusijo in preko Južne Afrike odletel na Nizozemsko. Nekdanji polkovnik je pripravljen pričati na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu o vojnih zločinih, ki jim je bil priča: “operacije pod lažno zastavo” v Donbasu, grozodejstva nad civilisti, mučenje, usmrtitve vojnih ujetnikov in ugrabitve otrok. Jurij Belousov, glavni ukrajinski tožilec, zadolžen za sojenje vojnih zločinov, je potrdil identiteto Salikova, saj z njegovim tožilstvom sodeluje že več kot šest mesecev: »Podal je pomembna pričevanja, nekatera so že potrjena, o invaziji z dne 24. februarja 2022. Prijavil je nekaj vojnih zločinov, ki jih preiskujemo, nekateri pa so že potrjeni”.

Vredno je omeniti nekaj primerov, da pokažemo, kakšni zaporniki so rekrutirani za boj v »posebni vojaški operaciji« in ki so se v nekaterih primerih lahko vrnili domov po odsluženem roku v Ukrajini.

Denis Gorin iz Sahalina je bil leta 2003 obsojen na strogo varovan zapor zaradi umora in pohabljanja, a so ga leta 2010 izpustili. Istega leta je znova ubijal, truplo hranil v hladilniku in ga pojedel. Gorin je s pomočjo brata ponovno ubijal leta 2011 in januarja 2012. Leta 2017 sta bila Gorin in njegov brat aretirana in obsojena na 22 let zapora. Vendar kanibal ni odslužil niti petih let svoje kazni, bil je pomiloščen in v Ukrajini lažje ranjen.

Nikolaj Ogolobjak iz Jaroslavlja je bil leta 2010 obsojen na 20 let zapora zaradi ritualnega umora štirih najstnikov. Ogolobjak je vodil satanistično sekto, sestavljeno iz mladoletnikov, ki so zločine storili kot del iniciacijskega rituala. Glede na spise prvega zločina so prvi dve žrtvi obglavili in jima nato iztrgali srce in jezik, da bi ju požrli. Potem ko je bil rekrutiran za boj v Ukrajini, je bil Ogolobjak v boju resno ranjen in je bil novembra izpuščen.

Vjačeslav Samoilov iz Arhangelska je zadavil in razkosal svoje dekle. Obsojen je bil na 9 let zapora, a je odsedel le tri mesece, preden so ga poslali v Ukrajino. Zdaj je svoboden.

Tsyren-Dorzhi Tsyrenzhapov iz vzhodne Sibirije je zadavil 18-letno dekle, jo razkosal in njene ostanke vrgel v reko. Obsojen na 14 let zapora je bil izpuščen po služenju kazni v Ukrajini in je glavni osumljenec v novem primeru umora.

Ivan Rossomakhin iz Kirova je leta 2020 umoril moškega in bil obsojen na 14 let. Po vrnitvi iz Ukrajine je do smrti zabodel 85-letno žensko.

V Rusiji je izpustitev vseh teh kriminalcev povzročila ogorčenje med družinami njihovih žrtev, ki ugotovijo, da so se morilci vrnili šele potem, ko jih oni ali njihovi sosedje srečajo na ulici ali prek družbenih omrežij. Ni nobene moralne meje, ki je Moskva ni pripravljena prestopiti, da bi dobila topovsko hrano za svojo “posebno vojaško operacijo”. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov se je na kritike odzval z izjavo, da “obsojeni kriminalci, vključno s hudimi, plačajo za svoj zločin s krvjo na bojišču”, zato ne bo nobenih sprememb pri uporabi ujetnikov s strani ruske vojske.

Rusija je v tej vojni utrpela več velikih neuspehov: množično uničenje njenih oklepnih enot, zaradi česar so morali reaktivirati 60-70 let stare tanke tipov T55 ali T62; ruska letala ne morejo prevladovati na nebu, čeprav so po besedah obrambnega ministra Šojguja  menda že štiri ali petkrat uničila ukrajinske zračne sile; ruska mornarica nima nadzora nad Črnim morjem in njena oporišča so znova in znova napadena; zmage, kot je Bakhmut, pa pridejo šele po mesecih bojev in tisočih mrtvih. Ima pa Rusija še vedno topove in predvsem topovsko meso. To je edini adut, ki lahko Putinu omogoči zmago, če Zahod ne bo več podpiral Ukrajine. Putin je ta mesec napovedal, da bo ruska vojska povečala svojo moč na 1,5 milijona vojakov,  na vojsko za napad, proračun za vojno pa narašča. Še kdo verjame, da je bil cilj te invazije Donbas? Da se Rusija ne bo ustavila in grozila državam, kot so Moldavija, Gruzija ali katera koli druga država, kjer je “zatirana” ruska manjšina? Da ne bo uporabila hibridnega vojskovanja in katerega koli drugega orožja za destabilizacijo svojih sosed? Vojna proti Ukrajini ni samo regionalni konflikt, je nekaj veliko večjega. Če Zahodu spodleti in pusti Ukrajince na cedilu, ne bo minilo dolgo, ko se bo začel nov spopad, vedno bližji in vedno bolj grozeč, njegova cena pa bo veliko višja od tiste, ki se trenutno plačuje.

Vir: deliberatio.eu