Piše: Álvaro Peñas
Joana Cotar je diplomirala iz nemške filologije in politologije na Univerzi v Mannheimu. Leta 2013 se je pridružila novoustanovljeni AfD (Alternativa za Nemčijo) in po nemških zveznih volitvah leta 2017 postala članica Bundestaga. Cotarjeva je bila član zvezne izvršne oblasti AfD in je stranko zapustila novembra 2022. Navedla je, da je tesna bližina vidnih voditeljev AfD predsedniku Ruske federacije razlog za njen odstop.
Kaj je razlog za moč ruskega vpliva v Nemčiji?
Ne verjamem, da ima Rusija posebno močan vpliv na Nemčijo. V preteklosti je bilo nekaj usodnih napačnih sodb, ki pa se trenutno popravljajo – upam, da trajnostno. In preostali Putinovi prijatelji v nemški politiki na srečo nimajo velikega vpliva. Med prebivalci tudi ni posebne podpore Putinu. Velika večina ima zelo realistično sliko. Ljudje so nezadovoljni z visokimi cenami energije. Te sovpadajo z ustavitvijo ruske dobave plina, vendar so pravzaprav visoke zaradi enostranskih dobavnih pogodb, zelene podnebne politike, visokih davkov in dajatev ter postopnega opuščanja premoga in jedrske energije.
Nemška vlada je spremenila svoje stališče do Ukrajine, a kako lahko Nemčija ponovno pridobi energetsko neodvisnost?
Najprej je pomembno, da nobena možnost ni prepovedana. Nato bo trg samodejno ustvaril uravnoteženo mešanico po dostopnih cenah. Odvisnosti in visoke cene pa so vedno posledica posega države v naravni red. Osebno sem prepričana, da je jedrska energija – s cepitvijo in fuzijo – bistvena tehnologija prihodnosti. Nemčija mora hitro preklicati svojo nepremišljeno energetsko politiko, da omogoči dobre cene, varno oskrbo in čisto proizvodnjo.
Nemčija je trpela zaradi sovjetske okupacije in zidu sramote. Današnja Rusija si vrača tisto obdobje in vse njegove simbole. Ali ni to problematično za nemške politike?
Zame je nedopustno, da se rusko vodstvo ne razčisti s sovjetsko diktaturo, ampak jo poveličuje. To izrecno vključuje ozemeljske zahteve po oblasti. Ta politika je postala poguba Ukrajine, je velika grožnja za vse ruske sosede in je seveda nevarna tudi za Nemčijo. Nikoli več ne želim videti ruskih čet, ki okupirajo našo državo ali naše sosede. Vsak nemški politik, ki ceni svobodo in samoodločbo, bi moral na to gledati enako.
V Španiji je Russia Today (RT) poslala radikalno levičarsko in protišpansko sporočilo, kljub temu pa številni španski konservativci podpirajo Putina. Kakšno je bilo sporočilo ruske propagande Nemcem?
Propagandni organi, kot je RT, so poskušali v Nemčiji pridobiti vpliv, ki bi lahko destabiliziral državo. Niso se ozirali ne levo ne desno, niti niso razlikovali med resničnimi problemi in sumljivim strašenjem. Glavna stvar je bila nekako ustvariti učinek. Eden od stranskih učinkov je bil, da je upravičena kritika – na primer politike glede koronavirusa, množičnih migracij ali podnebne ideologije – izgubila del verodostojnosti, ker jo je zlorabila ruska propaganda. Zato je bilo prav, da te kanale ugasnemo.
AfD se vedno omenja kot primer ruske kolaborantske stranke, a nista bili SPD in CDU nedavno v podobnem položaju?
Na žalost so v vseh strankah politiki, ki verjamejo, da se morajo stiskati k Rusiji. Najdemo jih v vrstah stranke Die Linke, naslednice SED, njene najnovejše odcepitve okoli gospe Wagenknecht, pa tudi v Zelenih. V prvi vrsti pa imamo nekdanja kanclerja Schröderja iz SPD in Merklovo iz CDU. Oba sta se pustila instrumentalizirati s strani Moskve v času svojega mandata. Njihov moto je bil, da kdor prodaja poceni plin, ne more imeti slabih namenov. Toda to se je izkazalo za zmoto.
Omenili ste nekdanjega kanclerja Gerharda Schroederja, ki je sedel v upravnem odboru Gazproma. Kot je poudaril Donald Trump, se je Nemčija vdala ruski energiji. Ali nihče ni videl težave?
Tveganje se je seveda poznalo. Preveč enostranske odvisnosti ni nikoli dobro, ni mi treba biti energetski strokovnjak, da bi to rekla. Toda nizka cena in vera v večni mir v Evropi sta marsikomu zaslepila resničnost. Niso želeli videti problema. In nekateri so s tem odnosom zaslužili veliko denarja. Morda ga je mogoče razumeti celo kot neke vrste plačilo za molk.
Je ruski plin kupil voljo nemških voditeljev?
Nihče še ni bil obsojen zaradi korupcije. Torej, ali so bili politiki res kupljeni, še ni dokazano, vendar tega ni mogoče izključiti. Gotovo pa je, da so mnogi po vojni, okupaciji in delitvi preprosto želeli videti dobro. Enostavno ni bilo prostora za analizo tveganja in preprečevanje nevarnosti. Uradna beseda je bila: »Obkroženi smo s prijatelji. Kaj bi lahko šlo narobe?« Danes vemo, kako napačna je bila ta ocena.
Kar zadeva AfD, z nedavno izvolitvijo Maximiliana Kraha za glavnega kandidata za Evropski parlament, AfD stavi na geopolitično povezovanje z Rusijo. Ali ni po tem, kar smo videli v Ukrajini, protislovno, da se suverenistična in konservativna stranka povezuje z odkrito protizahodnim režimom?
Ta usmeritev, ki je bila potrjena tudi na volitvah zvezne izvršne oblasti, odpira vprašanji, koliko je še pomembna za AfD nacionalna suverenost in ali gre res za konservativno stranko. V stranki ne vidim več večine za nobeno teh dveh vprašanj in zato sem pred dobrim letom dni izstopila. Ne gre samo za zbliževanje z Rusijo, ampak tudi s Kitajsko in Iranom. Ta domnevno temelji na osebnih finančnih interesih, a tudi na poveličevanju totalitarnih sistemov vladavine. Kot liberalni politik to odločno zavračam.
Če sta nemški konservativni stranki, CDU in AfD, ubrali drugačno pot, kje so pravi nemški konservativci?
Še vedno so in dejansko so v večini. To velja za ljudi, za stranke pa žal ne. Konservativce najdemo v CDU/CSU, AfD in FDP. Nekaj jih je morda celo v SPD. A v nobeni stranki ne dajejo tona in so povsod v manjšini. Zato konservativci trenutno v Nemčiji ne igrajo nobene vloge. Toda prepričana sem, da se to lahko in se bo spremenilo. Pravzaprav je povsem preprosto: vse, kar potrebujemo je, da se vsi konservativci združijo v novo skupino. Za to se zavzemam že eno leto in upam, da bodo številni pogovori pripeljali do uspeha.
Slovenian