Pišeta: Álvaro Peñas & José Papparelli
Atreju je ime mladega lovca in bojevnika iz dežele Fantastica, sveta, ki si ga je zamislil Michael Ende v svojem mladinskem romanu Neskončna zgodba. Poda se na misijo boja proti silam »Niča«, gosto, uničujočo meglo, ki požre vse: ne le bitja in življenja, temveč tudi vrednote in ideale. Leta 1998 je ime Atreju izbralo tudi Azioni Giovani, mladinska veja Alleanza Nazionale (takrat jo je vodila Giorgia Meloni), za svoj letni festival. Meloni je rekla: »Neskončna zgodba je zaznamovala moje otroštvo. Boj in zmaga Atrejuja proti Niču, sovražniku, ki skuša izčrpati mladinsko domišljijo z odvzemom vrednot, še danes predstavlja navdihujoč simbol. S tem modelom v mislih sem vedno sledila svoji politični strasti.” Danes, četrt stoletja pozneje, je ta mlada voditeljica italijanske desnice predsednica vlade svoje države.
Letos je politični Kermesse (festival ali predstava) Fratelli d’Italia, ki je med 14. in 17. decembrom potekal v vrtovih gradu Sant’Angelo v Rimu, postal zanimiv dogodek za izmenjavo idej znotraj sveta konservativcev in suverenistov. Na njegovem odru so bile tako različne osebnosti, kot so Elon Musk, britanski premier Rishi Sunak, predsednik Albanije Edi Rama in politika, kot sta Španec Santiago Abascal in Romun George Simion.
Sunakova prisotnost je dokaz sodelovanja Melonijeve z britanskim premierjem, zlasti glede nedovoljenega priseljevanja, pa tudi glede drugih ključnih vprašanj. Sunak je dejal: »Z Giorgio imam zelo trdno in močno prijateljstvo, ki se zdaj utrjuje. Smo atlantisti, konservativci, podpiramo Nato in smo proti ruski agresiji v Ukrajini.« Prav tako je treba spomniti, da so bili torijci ena od strank, ki so oblikovale evropsko skupino ECR, katere predsednica je zdaj Giorgia Meloni. Primer Edija Rame je povsem drugačen, saj gre za voditelja socialnih demokratov; vendar je albanski predsednik zaveznik Melonijeve v boju proti nedovoljenemu priseljevanju, Albanija pa se je strinjala z gradnjo dveh centrov za pridržanje, v katerih bodo migranti, ki so poskušali priti do italijanske obale.
Giorgio Meloni sta spremljala njena dva podpredsednika vlade – vodja Lege in minister za infrastrukturo Matteo Salvini ter sekretar Forza Italia in zunanji minister Antonio Tajani – kar je dalo nedvoumen znak desnosredinske enotnosti ne le na čelu italijanske vlade, ampak tudi v smislu projekta spreminjanja večin v Evropski uniji. Trije vodijo različne politične družine, vendar se vsi trije strinjajo o izgradnji alternative sedanjemu bruseljskemu modelu.
Ta alternativa je model, ki deluje v Italiji, je bil uporabljen v praksi na Finskem in bi se lahko uvedel v drugih državah, kot je Portugalska, kjer bi lahko Chega in PSD naredila konec socialistični hegemoniji. Nacionalni poslanec VOX-a Ricardo Chamorro, ki je bil tudi prisoten na Atreju, je dejal, da “desne koalicije v Italiji imajo jasno fronto proti levici.” Po besedah Chamorra se zdi, da je Španska ljudska stranka kljub oblikovanju regionalnih in občinskih vlad z VOX bolj zainteresirana za izničenje Abascalove stranke kot za soočenje s socialisti.
Antonio Tajani je v svojem govoru ponovno potrdil liberalno in ljudsko središče znotraj zavezništva in se spomnil Silvia Berlusconija:
»Sledi nam iz majhnega oblaka tam zgoraj. Prav v epopeji sestopa na podeželje in v želji, da bi vedno delal za kohezijo desne sredine, je zasidrana današnja zgodovina. In tu je tudi usmeritev za prihodnje mesece. Želimo zgraditi soglasje za desno sredino. … Prepoznamo se v najmanjšem skupnem imenovalcu vrednot, začenši s svobodo. … Čeprav smo v različnih družinah v Evropi, želim povedati Matteu in Giorgii, da ste tukaj. Tukaj sem, da utrdim kohezijo desnosredinskega zavezništva, ki so ga ljudje izbrali za upravljanje te države ne samo za preostala štiri leta, ampak tudi za naslednjih pet.«
To idejo deli predvsem Matteo Salvini, ki se vse bolj zbližuje z Melonijevo, tako politično kot osebno. V delu govora je razblinil zlobne govorice o lažnem rivalstvu med obema, ki jih spodbujajo Levica in podobno misleči mediji: »Nekateri časopisi so zapisali: Salvini prihaja v Atreju kot eden na drugem mestu. Pravim, da je drugo mesto v redu, še posebej, če je drugo mesto za njo.« To ni prvič, da se je Salvini lotil tega vprašanja, saj se je že od samega začetka izkazal kot več kot blizu na osebni ravni in usklajen z vladno ekipo. Salvini je dejal:
»Na začetku vlade smo se manj poznali. Pri Giorgii in Antoniu sem zadovoljen z rezultati teh 13 mesecev. Predvsem pa, ko sedimo v Svetu ministrov, je lepo to, da smo med prijatelji, ne zavezniki. To je razlika med političnim zavezništvom in delitvijo vrednot. Ko pride do zavezništva ugodnosti, prvi veter odpihne zavezništvo.«
Jasen je bil tudi glede skupnega cilja: “Poslati domov evropske levičarje.”
Giorgia Meloni je imela dolg govor, v katerem je govorila o proračunih; o spremembah zakona o deložacijah za izgon skvoterjev, ker je »v Italiji zasebna lastnina sveta«; o prihodnjem zakonu proti nadomestnemu materinstvu, tako da bodo “nadomestne maternice kmalu postale splošen in pregonljiv zločin v Italiji in tudi v tujini”; in seveda o poslu nezakonitega priseljevanja: »Dovoliti na tisoče obupanih ljudi, da svoje upe zaupajo brezobzirnim ljudem, ki ogrožajo svoja življenja – to pomeni biti proti migrantom. Še naprej si bomo prizadevali za odpravo trgovine z ljudmi in smrti na morju.«
Meloni je omenila tudi desnosredinsko zavezništvo, ki omogoča te spremembe, pri čemer se je sklicevala na še en čudovit roman, Gospodar prstanov:
»Tolkien je imel prav: prstan je zahrbten, laska ti, te vara, skuša te zavesti, da izgubiš občutek za resničnost. Toda ena stvar je močnejša in imenuje se Družba: dobri ljudje, ki te spremljajo v tišini, vsak opravlja svoj del in so pripravljeni, da te poberejo, da lahko nadaljuješ s svojim delom. Ta prstan nas nikoli ne bo imel; smo isti ljudje kot smo bili včeraj in isti ljudje jutri. Na koncu bomo opravili svojo nalogo, vsak v svoji vlogi enega človeka.«
Atreju 2023 je nakazal namero italijanske desne sredine, da v Evropsko unijo prenese svoj model vlade enotnosti, ki presega naravne razlike njenih članic, ki se kljub temu strinjajo o nekaterih skupnih ciljih. Izziv, ki je pred nami, je prenos tega uspešnega modela v Bruselj kot alternativnega modela, ki obnavlja temeljna načela Evropske unije, ki je vedno bolj oddaljena od svojih izvorov. Potem bi lahko, tako kot zmagoslavje mladega junaka v Neskončni zgodbi, Evropo rešili pred »Ničem«, ki želi pomesti vse na svoji poti.
Vir: https://europeanconservative.com/articles/commentary/atreju-2023-saving-europe-from-the-nothing/
Slovenian