Claudiu Târziu: “Ničesar ne boste imeli v lasti in boste srečni? To smo živeli v komunizmu in bili smo sužnji.”

Piše: Álvaro Peñas

Prejšnji teden sem imel čast, da sem bil povabljen na politično šolo stranke AUR, ki je potekala v Temišvaru. Šola za usposabljanje kadrov stranke, ki je trenutno četrta najmočnejša politična sila v romunskem parlamentu in postaja vse močnejša (AUR je po javnomnenjskih raziskavah tretja stranka po volilni nameri). Predavanja z naslovom “Romunija v Evropi danes in jutri” so segala od ideoloških vprašanj do romunske diaspore in mednarodne vloge Romunije.

Prvi dan, v petek, je profesor Radu Baltasiu, vodja Evropskega centra za preučevanje etničnih problemov pri Romunski akademiji, svoj govor osredotočil na doktrino. Nacionalizem, patriotizem in konservativizem spričo neokomunizma, ki se maskira kot progresivizem, v resnici pa ni nič drugega kot “diktatura ljudi in subjektov, ki jih ni nihče izvolil”. General Mircia Chelaru, član poslanske zbornice in nekdanji načelnik generalštaba vojske, je Romunijo postavil na geopolitični zemljevid in poudaril pomen suverenosti v vse bolj zapletenem mednarodnem okolju.

Med obema govornikoma sem imel priložnost občinstvu predstaviti realnost, ki jo doživlja Španija. V svojem govoru sem se osredotočil na dva najbolj škodljiva zakona, ki ju je sprejela levica in ju je globalistična desnica navdušeno sprejela. Zakon o spolnem nasilju in zakon o zgodovinskem spominu, zdaj demokratičnem spominu. Ne da bi pozabili omeniti drugih zakonov socialnega inženiringa: o splavu, evtanaziji, živalih, transspolnih osebah itd. Opozorilo na to, kar bo, če tega ne bomo preprečili, nekega dne prišlo tudi v Romunijo. Ko moraš razložiti, da v Španiji za polovico prebivalstva ne velja domneva nedolžnosti, da se ugrabiteljice imenujejo “zaščitne matere”, da je nasprotovanje novi uradni zgodbi zakonsko kaznovano ali da je rušenje križev znak strpnosti, se ti postavi vprašanje: “Kakšno tiranijo trpite v Španiji?” Mislim, da smo bili tako dolgo potopljeni v to norost, da se včasih ne zavedamo, koliko nam je bilo odvzeto.

V soboto je bil na vrsti Vlad Cubreacov, moldavski novinar in nekdanji poslanec, ki je podrobno predstavil romunsko diasporo. Približno osem milijonov Romunov in še štirje milijoni v Moldaviji živijo zunaj svoje domovine. Vendar pa želi sedanja vlada, zavezništvo socialistov (PSD) in liberalcev (PNL, članica Evropske ljudske stranke), uvoziti 100 000 delavcev iz Bangladeša ali Indije, namesto da bi spodbujala vrnitev njihovih rojakov. Sorin Lavric, senator in filozof, je imel nato močan govor o nacionalni suverenosti: “Bitke za suverenost ne smemo izgubiti. Tu ni vmesnega položaja, ali bomo zmagali ali pa bo narod izginil”.

Zaključni govor je imel organizator dogodka in številka dve stranke Claudiu Târziu, ki je govoril o novi aristokraciji, ki temelji na junaštvu in meritokraciji: “Potrebujemo konservativno revolucijo in biti vsak dan boljši.” Târziu je imel besedo tudi za Agendo 2030 in njen “ničesar ne boš imel v lasti in boš srečen”: “To smo živeli že v komunizmu, ko nismo imeli ničesar in smo bili sužnji. Svoboda brez lastnine ni mogoča. Tudi predsednik stranke George Simion je imel nekaj besed za udeležence politične šole z govorom, v katerem je izpostavil bogastvo Romunije in zgled “vzhodnih” držav, kot sta Madžarska in Poljska.

 

George Simion: “Simion: “Zelo pomembno je, da se ljudje zavedajo, kaj nas čaka, saj bodo vsi ti zahodni eksperimenti prišli v Romunijo.

Z Georgeem Simionom, predsednikom AUR, sem se srečal med nedeljsko mašo v pravoslavni katedrali. Res je zelo priljubljen voditelj in veliko ljudi je po maši pristopilo k njemu, da bi mu stisnili roko. Nazadnje sem se lahko z Georgeem Simionom nekaj minut pogovarjal na Trgu revolucije, kjer so leta 1989 potekali protesti, ki so pripeljali do padca komunističnega režima Nicolaeja Ceausescuja.

Kako pomembno je, da AUR organizira takšne konference?

Zelo pomembno je, ker smo mlada stranka in večina naših članov prej ni bila v politiki. Zaradi totalitarizma tako kot preostali Romuni nimamo politične kulture in veliko ljudi zamenjuje politiko s tatovi, ki so do zdaj vodili Romunijo. Zato moramo naše aktiviste naučiti, kako razpravljati, da bodo razumeli naša stališča v vsakdanjem življenju, saj je politika prav to, vsakodnevni problemi. Zato že dve leti organiziramo te konference, ki jih vodi Claudiu Târziu. Zelo pomembno je, da se ljudje zavedajo, kaj nas čaka, kajti po komunizmu smo imeli trideset let svobode, vendar bodo vsi ti zahodni poskusi, ki se izvajajo v Španiji, Franciji ali Italiji, prišli v Romunijo. Zato je tako pomembno, da spoznavamo in izmenjujemo izkušnje, da organiziramo odpor vseh normalnih ljudi stare celine.

V svojem govoru ob koncu politične šole ste navedli primera Madžarske in Poljske…

Madžarska in Poljska sta seveda zgled za nas. Večina Romunov je konservativnih in se zaveda, kaj se je v zadnjih letih zgodilo v Romuniji. Smo tudi bogata država, vendar je moralo veliko Romunov zaradi slabega političnega in gospodarskega upravljanja zapustiti domovino in delati v Španiji ali drugih državah. V Španiji je skoraj dva milijona Romunov, kar ni normalno, saj imamo bogato zemljo, in prav tako ni normalno, da jih veliko dela v gradbeništvu, medtem ko pri nas primanjkuje delavcev v tem sektorju. Upajmo, da bomo v prihodnosti, ko bo AUR v vladi, lahko postopoma spremenili te razmere in da bodo Romuni odhajali v Španijo na počitnice ali tam ostali po lastni volji, tj. da noben Romun ne bo prisiljen zapustiti svoje države zaradi revščine ali slabih gospodarskih razmer.

Vendar pa želi romunska vlada pripeljati 100 000 migrantov?

Tako je, in to je popolnoma nesmiselno, če imate v tujini več kot 5 milijonov rojakov. Trenutno se plače izboljšujejo, vendar je treba še veliko narediti na področju infrastrukture, bolnišnic itd. Če se bodo ti pogoji izboljšali, se bodo ljudje seveda vrnili domov.

V Romuniji do leta 2024 ne bo volitev. Ali imate možnost skleniti volilne pakte z drugimi strankami ali obstaja “sanitarni kordon” proti AUR?

Ne, v Romuniji nimamo “sanitarnega kordona”. Stranka je sprejeta, sodeluje v parlamentu in je sposobna oblikovati večino v občinah in regionalnih vladah. Težavo imamo, ker ne želimo oblikovati nacionalne vlade z nobeno od strank, ki so doslej vodile Romunijo. Vendar so razmere v Romuniji vse slabše, zato čakamo, da se pojavijo nove stranke, s katerimi bi lahko oblikovali koalicijsko vlado.

 

Claudiu Târziu: “Trdno sem prepričan, da mora politično gibanje voditi močna kulturna podlaga.”

Predsednik Nacionalnega vodstvenega sveta ni običajen politik. Medtem ko je velika večina poslancev in senatorjev na počitnicah, Claudiu Târziu obiskuje različne kraje in se srečuje z aktivisti AUR. Med 11. in 20. julijem je bil v Moldaviji in prevozil več kot 1 500 kilometrov, od 5. avgusta pa je prepotoval celotno Transilvanijo, kar je približno 2 000 kilometrov več. V nedeljo, ko so odšli vsi udeleženci politične šole, sem se v senatu ponovno pogovarjal z vodjo AUR.

Ali ste zadovoljni z razvojem te politične šole v Temišvaru?

Da, zadovoljen sem. Imeli smo zelo dobre predavatelje, udeleženci pa so se z velikim zanimanjem učili in postavljali vprašanja. Tako so odšli oboroženi z argumenti in z jasnim razumevanjem položaja Romunije v Evropi in tega, kako si želimo, da bi bilo jutri.

Številne desničarske stranke ne posvečajo pozornosti kulturnim vprašanjem, kar pa ne velja za AUR. Je to posledica vaših prejšnjih izkušenj v organizacijah civilne družbe?

Ne samo zato, ampak tudi zato, ker me je vedno zanimala romunska kulturna identiteta in zaščita tradicionalnega načina življenja. Trdno sem prepričan, da mora politično gibanje voditi močna kulturna podlaga. Politično delovanje sledi političnemu razmišljanju, in če je razmišljanje pravilno, lahko pričakujemo, da bo pravilno tudi delovanje.

Ali so gibanja civilne družbe v Romuniji še vedno dejavna?

Da, ta gibanja so še vedno dejavna in menim, da mora močna stranka ohranjati dobre odnose s civilno družbo. Civilna družba lahko pomaga politični stranki in obratno. Poleg tega ta gibanja ne le ugotavljajo težave družbe, ampak tudi predlagajo rešitve. To je še en način, kako biti v stiku z ljudmi, ki jim služiš. Seveda imam v mislih tista gibanja, ki pomagajo reševati družbene probleme, in ne tista, ki so plačana od zunaj, da bi ustvarila odprto družbo.

Ali je romunska vlada poskušala pospešiti agendo, ki jo je vsilil Bruselj, ali se boji odziva družbe?

Vlada je poskušala pospešiti agendo in je to tudi javno obljubila. V parlamentu smo na primer ustavili zakon, ki je skušal uvesti spolno vzgojo, ki je v šole uvedla pornografijo. Po porazu v parlamentu je minister za izobraževanje napovedal, da bo zakon sprejet z dekretom, vendar se to še ni zgodilo. Vedo, da imamo podporo ljudi, ki so glasovali za nas, da bi ustavili tovrstne pobude. Vendar pričakujemo, da ga bodo zaradi pritiska iz Bruslja dokončno uveljavili in prezrli voljo romunskega ljudstva.

Ko pravite, da ste jo ustavili v parlamentu, ali zato, ker ste imeli podporo poslancev iz drugih strank?

Da, in to zato, ker javno mnenje na splošno nasprotuje tej ideologiji, kar pomeni velik pritisk na politike. Naša resnična moč je veliko večja od 10 %, ki jih imamo v parlamentu, saj večina prebivalstva razmišlja zdravo, podpira nas in naša stališča.

Vir: El Correo de España