Piše: Álvaro Peñas
Dominik Tarczyński je bil med letoma 2015 in 2020 poslanec Sejma (poljskega parlamenta). Od leta 2020 je poslanec v Evropskem parlamentu iz stranke Zakon in pravičnost (PiS) v skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).
Poljska je opozarjala, kaj Severni tok pomeni za energetsko odvisnost in kakšna je v resnici Putinova Rusija, vendar je nihče ni hotel poslušati. Zdaj imamo vojno in energetsko krizo brez primere. EU se je končno zbudila in ugotovila, da je prepozno. Ali kdo prevzame odgovornost za to slepoto?
Da, Ursula von der Leyen je dejala, da bi morala EU prisluhniti Poljski, preden je bilo prepozno. Res je; nekdo bi moral nositi politične posledice. Vendar pa vidimo, da se evropski voditelji pri tem vprašanju medsebojno podpirajo. Macron še vedno pravi, da voditelja, kot je Putin, ni mogoče izolirati. Scholz vztraja pri obnovi normalnih odnosov z Rusijo po vojni. Težava je v tem, da samooklicani voditelji EU še vedno ne razumejo, da je Rusija imperij zla, in tega bi se morali zavedati. Očitno niso utrpeli posledic druge svetovne vojne kot Poljska in bi to razumeli le, če bi jih Rusija napadla. Zdi se mi, da potrebujejo nekakšen šok, da bi razumeli realnost, saj Rusijo trenutno vidijo kot vir dohodka, kot poslovnega partnerja. Ne razumejo, da z ruskim medvedom ne smeš poslovati, ker te bo prej ali slej ubil.
Pred mesecem dni ste obiskali grobišča v Iziumu, kjer so izkopali več kot 400 trupel. Tudi ob teh grozotah številni evropski politiki še vedno zagovarjajo izročitev ozemelj Putinu v zameno za mir. Je to posledica naivnosti ali želje po vrnitvi k običajnemu poslovanju?
Očitno si želijo, da bi z Rusijo spet začeli poslovati vendar ne smemo pozabiti, da se vojna v Ukrajini ni začela pred desetimi meseci, ampak pred leti. Ko je na primer Rusija leta 2008 napadla Gruzijo, se nihče ni odzval. Težava je v tem, da se ne bo nič spremenilo, če se v Evropi ne bodo spremenili politični voditelji.
Evropska unija je sprožila vse vrste sankcij, da bi prizadela rusko gospodarstvo, vendar se ni osredotočila na posle, kot je trg diamantov med Belgijo in Rusijo. Ali ni to še en dokaz hinavščine in dvojnih meril EU?
Diamanti so le en primer. Resnica je, da trenutno ne vidim, da bi EU resnično ukrepala. Izdaja izjave, v katerih obsoja Rusijo in jo opozarja, da bo morala plačati posledice. Toda kakšne posledice imajo v mislih? Zakaj trg diamantov ni sankcioniran? Veliko je besed, a zelo malo dejanj. S temi voditelji ne vidim prihodnosti za Evropo. Vpliv Rusije je tako močan. Obstaja toliko lobijev, toliko agentov, a nihče ničesar ne stori.
Zdaj imamo korupcijski škandal v Evropskem parlamentu, ki spodkopava celotno strukturo EU. Putin se temu gotovo smeji. Tisti, ki so poskušali obsoditi Poljsko, tisti, ki so nas poučevali o demokraciji, pravni državi in preglednosti, so tisti, ki so jemali denar. To je hinavščina te institucije. In ne govorimo samo o članih, ampak tudi o njeni podpredsednici Evi Kaili. O nekom, ki je prišel na ta položaj, ker je bil priporočen in nato leta toleriran. Menim, da bi se morala preiskava osredotočiti na njene osebne odnose v parlamentu, saj se bodo tako razkrila imena vpletenih. Zastrašujoče je, da so se med vojno, ki zadeva ves svet, nekateri ukvarjali le s polnjenjem svojih žepov.
Ta škandal so poimenovali ” Qatargate”, vendar se zdi, da je veliko teh podkupnin prišlo iz Maroka. Bi to lahko pojasnilo evropske politike obsežnih subvencij maroškemu “zelenemu” kmetijstvu, ki še vedno škoduje Španiji, članici EU?
Verjamem, da bo “Qatargate” postal “Moroccogate”. Gre za zelo resno zadevo, saj je bil Qatargate predvsem poskus izkoristiti svetovno prvenstvo za izboljšanje podobe Katarja. Vendar pa je v EU že več let sprejeta strateška odločitev, da se podpre Maroko. To je veliko bolj resno kot Katar. Pogledati moramo glasovanja, govore v parlamentu, da vidimo, kdo bi lahko bil vpleten. Podpredsednica Kaili je na primer glasovala v odboru LIBE (Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve), čeprav ni bila članica tega odbora.
Ugotoviti moramo, kdo je del maroškega lobija. Slediti moramo denarju; vedno sledimo denarju.
Kljub temu škandalu in vojni so v EU stranke, ki so obsedene z izsiljevanjem Madžarske in Poljske ter uporabo sankcij na podlagi mehanizma pravne države, ki ga nekateri imenujejo pravilo levice.
To je popolnoma res. To je pravna država z levičarskega vidika. To izsiljevanje nas ne bo zlomilo. Ni nam mar za denar. Potrebujemo ga, tako kot vsi drugi, vendar ni naš cilj; ni središče našega nacionalnega življenja. Svoje suverenosti ne bomo prodali za evre. Mislijo, da razmišljamo kot oni, da je naša miselnost takšna kot njihova: osredotočena le na denar. Vendar pa imamo v mislih veliko več kot to; imamo svojo zgodovino. Preživeli smo delitve, 123 let neobstoja na zemljevidu, komunizem, Hitlerja in drugo svetovno vojno. In mislijo, da nas lahko izsiljujejo. To je šala! Ne morejo izsiljevati poljskega naroda, ker imamo tisočletno zgodovino in smo ponosen narod. Ne morejo se nas dotakniti. Ne morejo škodovati našemu gospodarstvu, saj je naša stopnja brezposelnosti najnižja v Evropski uniji. Oni imajo samo finance, mi pa finance, zgodovino, čustva in ponos.
Eden najpogostejših očitkov na račun Poljske je, da je ksenofobna, vendar ste sprejeli več kot 1,5 milijona ukrajinskih beguncev, kar je največji sprejem v Evropi. Ali je bila podpora EU kakšna?
Ne, podpore ni bilo veliko. Ne smete pozabiti, da je našo mejo prečkalo približno sedem milijonov ljudi. Na Poljskem ni begunskih taborišč. Vsi ti ljudje so nastanjeni v zasebnih hišah in v naši infrastrukturi. To dokazuje dvoje. Prvič, Poljska je odprta država. Drugič, to dokazuje, da smo imeli prav, ko smo leta 2015 rekli “ne” nezakonitim migracijam. V skladu z mednarodnim pravom je begunec oseba, ki iz države, v kateri poteka konflikt, zbeži v najbližjo državo. Ukrajinci so begunci, Maročani, Afričani in Sirci pa niso begunci; so nezakoniti migranti. Imeli smo prav, ko smo leta 2015 temu nasprotovali in ko smo zavrnili sistem kvot. Očitno imamo po letih spet prav.
V Evropskem parlamentu sem to večkrat ponovil in pozval tudi druge: “Bodite kot Poljska.” Ustavite nezakonite migracije, prenehajte poslovati s Putinom ter bodite pogumni in ponosni kot Poljska.
“Bodite pogumni, bodite kot Poljska,” so bile vaše besede v Evropskem parlamentu?
Tako je. To je moj življenjski moto: “Bodite kot Poljska.” V mnogih letih je bilo in je še vedno veliko primerov, ko je imela Poljska prav.
Se vam ne zdi, da je velika težava številnih zahodnih držav pomanjkanje poguma in prepričanja vase?
Za narod je zelo pomembna samozavest, ki je mnogim primanjkuje. Poljska jo ima zaradi težkih izkušenj, ki smo jih doživeli. Razumemo, kaj pomeni suverenost, in znamo praznovati vsak trenutek svobode. Kot je dejal Janez Pavel II: “Svoboda ni dana za vedno, zanjo se je treba boriti vsak dan.” Tudi v času miru razumemo, da suverenost in svoboda nista samoumevni. Lahko nam ju odvzamejo, zato je bolje biti pameten, preden ju izgubimo, preden nas napadejo. Razumemo, kaj je Rusija, in razumemo, da moramo biti močni, pametni, pripravljeni in verjeti vase. Če želite preživeti v tem svetu, ne smete biti strahopetci. Zato so Poljaki pogumni, pametni in ponosni.
Sem vnuk enega od prekaljenih vojakov, ki leta 1945 ni verjel, da je vojne konec. Moj dedek se je skril v gozd in nadaljeval vojno proti komunistom. To imamo v krvi. Vsaka družina na Poljskem je v neki točki svoje nedavne zgodovine imela borca za svobodo. To je naša dediščina.
Vir: Disidentia