Piše: Álvaro Peñas
Pogovor s Francescom Giubileijem, urednikom revij Historica in Giubilei Regnani, profesorjem na Univerzi Giustino Fortunato v Beneventu in predsednikom Fundacije Tatarella. Je avtor osmih knjig, med drugim “Giorgia Meloni. La mujer al frente del partido revelación de Italia”, ki je izšla v Španiji pri založbi Homo Legens. Leta 2017 je ustanovil združenje Nazione Futura, je član znanstvenega odbora nekaterih fundacij in član Aspen Junior Fellows. Revija Forbes ga je uvrstila med 100 najvplivnejših mladih do 30 let v Italiji.
Kaj je združenje Nazione Futura in kakšni so njegovi cilji?
Nazione Futura je možganski trust, rojen leta 2017, ki je v naslednjih letih postal vodilni italijanski konservativni možganski trust. Dejavnost Nazione Futura se uresničuje z izdajanjem četrtletne tiskane revije, spletnega časopisa, organizacijo konferenc in srečanj ter z dejavnostmi več kot 70 lokalnih klubov po vsej Italiji. Naš cilj je voditi vrsto politično-kulturnih bitk in širiti vrednote konservativizma tako v Italiji kot v Evropi. Dosegli smo pomembne rezultate pri legitimaciji izraza konservativec v italijanski politični razpravi in izbojevali pomembno bitko na področju zelenega konservativizma, pri čemer smo pojasnili, da okolje ni le vprašanje, ki je drago levici, ter se osredotočili na odnos med svetom politike ter možganskimi trusti in fundacijami.
Oktobra ste bili v Budimpešti, kjer ste skupaj z organizacijami iz višegrajskih držav ustanovili Zvezo za skupno dobro (Alliance for the Common Good – ACG). Menite, da sta Madžarska in Poljska zgled za evropske konservativce, po katerem bi se morali zgledovati?
Podpisali smo partnerstvo z nekaterimi vodilnimi fundacijami v Srednji Evropi, da bi izvajali pobude o skupnih vprašanjih, ki vključujejo madžarsko in poljsko stvarnost. Dogajanje na Madžarskem in Poljskem je treba pozorno spremljati. Izhajati je treba iz predpostavke, da ima vsak narod svojo zgodovino in da se spoštuje volja ljudi. Če so Madžari in Poljaki glasovali za desničarske vlade, je treba spoštovati njihovo voljo; če tega spoštovanja ni, to pomeni, da je pod vprašajem sam koncept demokracije.
Ohranjate tudi dobre odnose z organizacijami zunaj Evrope in se zavzemate za konservativno internacionalo. Ali je mogoč globalni odziv na kulturo odpovedi in politično korektnost?
Odziv na kulturo odpovedi in politično korektnost ni le mogoč, ampak je tudi nujen, in edini način, da ga dosežemo, je veliko zavezništvo med zahodnimi konservativci, ki se razteza čez kulturni in politični svet ter temelji predvsem na spoštovanju zdravega razuma. Presenetljivo je, kako se je osnovni pojem, kot je zdrava pamet, zdaj popolnoma izgubil in stvari, ki smo jih še pred nekaj leti imeli za samoumevne, so danes nenadoma postale nesprejemljive. Sekularne navade, življenjski slogi, ki so bili vedno značilni za našo civilizacijo, so na udaru in na konservativcih je, da jih branijo. Soočamo se z bitko, ki ne zadeva ene same države, temveč celotno mednarodno skupnost, zato zahteva skupne odzive konservativcev po vsem svetu.
Razkrili ste zloglasni dokument Evropske komisije, ki priporoča, da ne pošiljamo božičnih čestitk, da ne bi užalili. Komisija se je zaradi škandala umaknila.
To je bil velik dosežek. Po razkritju, ki smo ga izvedli skupaj s časopisom Il Giornale, se je politični svet, ne le v Italiji, temveč po vsej Evropi, postavil na svoje mesto, rezultat pa je bil pomemben in očiten: Evropska komisija je dokument umaknila. Šlo je za besedilo za notranjo rabo s “smernicami za vključujočo komunikacijo” in z vrsto neverjetnih navedb, ki so vključevale prepoved uporabe besede božič ali imen Marija in Janez, ker sta krščanska. Načeloma je šlo za dokument z vrsto navedb o komunikaciji, v resnici pa je šlo za nekaj globljega in je predstavljal poskus prenove naše družbe z razpravljanjem o običajih in navadah ter dejanskim napadom na krščanske korenine Evrope.
Ideološki zdrs Evropske komisije se povečuje, ali lahko EU preživi to globalistično ideologijo?
O sedanji Evropski uniji moramo ponovno razmisliti in zgraditi drugačno Evropo, ki bo Evropa ljudstev in narodov, ki resnično skrbi za interese državljanov, se izogiba ideološkemu odklonu ter se ne sramuje lastne zgodovine in identitete. Današnjo EU vodi sistem, ki ne le da ne upošteva naših tradicij, temveč jih želi izbrisati z načelom, ki ga Roger Scruton opredeljuje kot “oikofobijo”, sovraštvo do lastne domovine in s tem do lastne zgodovine. Včasih se zdi, da smo priča nekakšni institucionalizirani kulturi izbrisa.
Kako vidite razmerje sil med Lego in FdI v Italiji in kdo bo po vašem mnenju vodil italijansko desnico?
Desna sredina v Italiji je vedno imela dogovor, da bo stranka v koaliciji, ki bo dobila največ glasov, vodja koalicije (ali v primeru zmage predsednik vlade), tako je bilo leto dni s Silviom Berlusconijem, nato z Matteom Salvinijem in tako bo tudi ob glasovanju. Danes se za vodenje koalicije potegujeta Lega in FdI, tako Meloni kot Salvini vodita dve veliki stranki s skupnimi točkami, a tudi z več razlikami, in Italijani bodo tisti, ki bodo odločili, kdo bo naslednji vodja desnosredinske stranke.
Glede na to, kaj se dogaja v Italiji z uvedbo Covidovega potnega lista, menite, da bodo kmalu volitve ali bo nekaj časa vladala Draghijeva vlada?
Februarja bo izvoljen nov predsednik republike, ki bo nasledil Mattarello, in možnih je več scenarijev, vključno z izvolitvijo Maria Draghija. V tem primeru bi bilo mogoče ponovno voliti leta 2022, sicer pa bi morali počakati do leta 2023. Zmaga desne sredine ni gotova, saj obstaja več scenarijev, po katerih obstaja možnost nastanka nove sredinske koalicije, medtem ko bosta Demokratska stranka in Gibanje pet zvezd na volitvah ostala enotna.
Vir: El Correo de España
Slovenian