Piše: C.R.
V teh kriznih dnevih in tednih dobiva Poljska izraze podpore iz celotne Evrope. S pismom podpore se oglasili tudi hrvaški intelektualci. Pismo objavljamo v celoti:
“V tem času, ko Poljska brani vzhodno mejo EU pred nezakonitimi migracijami in se sooča s hibridno vojno, ki jo proti Evropi vodi režim Aleksandra Lukašenka – in manipulira s stisko migrantov – želimo v tem odprtem pismu izraziti podporo Poljakom.
Že dalj časa smo priča močnemu pritisku na poljske institucije – pritisku, ki prihaja iz Bruslja.
Organi Evropske unije, ustanovljeni za spodbujanje interesov narodov, ki sestavljajo Evropsko skupnost, se zdaj na žalost uporabljajo kot sredstvo za napad na eno državo članico in njeno demokratično izvoljeno vlado.
Pravzaprav se ne moremo izogniti vtisu, da so Evropski parlament, Evropska komisija in navsezadnje Evropsko sodišče postali orodje v rokah tistih, ki se želijo politično in ideološko soočiti z vlado, ki jo vodi Varšava, na področju prava in pravice. (PiS).
Poljsko vlado napadajo zaradi reforme pravosodnega sektorja. Ne želijo upoštevati, kako poskuša PiS reformirati skorumpirano in neučinkovito sodstvo, na katerega močno vplivajo postkomunistični lobiji. To je problem, ki pesti druge nekdanje komunistične države, vključno s Hrvaško.
Ne jemljemo si svobode, da bi trdili, da poljska vlada brez napak izvaja pravosodno reformo. Vendar menimo, da ima kot vlada z demokratično legitimnostjo pravico izvesti to reformo brez vmešavanja institucij Unije. To navsezadnje zagotavljajo dokumenti EU, ki organom Unije ne dajejo pristojnosti nad sodstvom držav članic. Hkrati se trdi, da Poljska ogroža neodvisnost sodstva, vendar za to trditev ni ponujenih pravih dokazov.
Pomembno je omeniti, da Varšava pri svoji reformi uporablja vzorčne rešitve, ki že obstajajo v drugih zahodnih demokracijah, kot sta Nemčija ali Španija. Te rešitve pa so problematične le, če jih uporablja Poljska.
S tem odprtim pismom želimo podpreti Poljake in demokratično vlado, ki jih zastopa. Spoštujemo dejstvo, da se poljska vlada kljub vsem pritiskom ne želi odreči svojemu programu – programu, ki so ga poljski volivci izbrali dvakrat zapored, na volitvah 2015 in 2019.
Zaradi svoje zavezanosti temu programu vlada v Varšavi trenutno plačuje pravno sporne globe in še vedno ne prejema dogovorjenega denarja iz svojega Sklada EU za okrevanje, kar se nam vsem zdi popolnoma nesprejemljivo. To je še posebej nesprejemljivo zdaj, v razmerah, ko je Poljska skupaj z baltskimi državami postala ščit, ki brani združeno Evropo pred začetkom hibridne vojne.
V tem trenutku želimo podpreti Poljsko, ker menimo, da bi jo moral podpirati vsak, ki – ne glede na svoja politična prepričanja – verjame v demokratična načela solidarnosti, nacionalne suverenosti, decentralizacije, svobode mnenja in svobode nasploh. Kot državljani Hrvaške, države, ki se je s težkimi žrtvami borila za svojo svobodo, se zavedamo pomena te vrednote. Tako kot Poljaki, katerih zavezanost lastni svobodi je nekoč sprožila dogodke, ki so privedli do padca komunizma v Evropi.
S svojim podpisom se pridružujemo podpori, ki jo je Poljska v zadnjem času prejela od številnih intelektualcev združene Evrope, s poudarkom, da bo boj, ki ga vodi Poljska, odločil o prihodnosti Evropske unije in o strukturi te skupnosti narodov.
Ta podpis smo podpisali tudi zato, ker verjamemo v Evropsko unijo, ki trdno stoji na temeljih omenjenih vrednot, kot so si jo zamislili njeni ustanovitelji: spoštovanje suverenosti in avtonomije svojih članic.
Je skupnost, v kateri si vsi člani pomagajo drug drugemu, ne da bi pri tem ogrozili neodtujljivo pravico vsake države, da ustvari takšno družbo, kot jo želijo njeni državljani.
Ta pravica dejansko pripada vsaki državi v Uniji. Tudi Poljska.
Zato postavljamo vprašanje:
Ali je res nujno, da je ta trenutek poleg vzhoda Poljska napadena tudi z zahoda?
Goran Andrijanić, novinar
Stjepo Bartulica, poslanec
Ivan Brodic, novinar
Ratko Cvetnić, pisatelj in izredni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Krešimir Čokolić, zgodovinar, režiser, predsednik hrvaških novinarjev in publicistov
dr. sc. Daniel Gino, višji predavatelj, Filozofska fakulteta Univerze Macquarie
Nikola Grmoja, poslanec
prof. dr. sc. Hrvoje Kekez, izredni profesor na Hrvaški katoliški univerzi
Vedran Kukavica, novinar in pisatelj
Željka Markić
Marko Milanović Liter, poslanec in vodja hrvaško-poljske medparlamentarne skupine prijateljstva
Marin Miletić, poslanec
prof. dr. sc. Sanja Nikčević, redna profesorica v pokoju, teatrologinja
Marko Paradžik, odvetnik in pisatelj
Mate Šimundić, predsednik skupščine Splitsko-dalmatinske županije
dr. sc. Marinko Šišak, upokojeni profesor na Univerzi v Zagrebu
Ivica Šola, univerzitetni profesor in publicist
Matija Štahan, mag. litt comp i publicist
Luka Tripalo, pisatelj
dr. sc. Trpimir Vedriš, izredni profesor na FFZg, UNIZg”
Slovenian