Avtor: Álvaro Peñas

Padec Afganistana je sprožil novo migracijsko krizo. Toda za razliko od leta 2015 svojih meja nočejo odpreti le Madžarska in višegrajske države, ampak tudi Avstrija, Slovenija in Grčija, pa tudi Nemčija in Francija nista navdušeni. Je to dokaz neuspeha multikulturalizma? Ali je čas pokazal, da ima Madžarska prav?

Pravzaprav ste zadeli žebljico na glavico, saj vse več politikov v Zahodni Evropi spoznava, da je bilo kritiziranje Madžarske zaradi gradnje ograje na njenih mejah leta 2015 res napaka. Madžarska že šest let trdi, da je spuščanje množic migrantov neznanega izvora v Evropo samo zato, da bi rešili naše demografske in delovne težave, napačen odgovor. Namesto tega bi morali podpirati družine in pomagati na terenu na območjih spopadov. Madžarsko stališče ostaja jasno: če bomo povabili druge izven Evrope, bomo spremenili kulturno identiteto Evrope, to pa bi bil izziv za našo kulturno in krščansko dediščino. Tega ne smemo dovoliti, zato se zavzemamo za ustavitev migracij.

Vendar Bruselj vztraja pri svoji ideološki agendi kvot in delitve migrantov. Zakaj elita EU obrača hrbet državam članicam? Morda se iz brexita nismo ničesar naučili?

Vidimo, da nekateri levoliberalni politiki v Bruslju poskušajo izsiljevati države članice, ki ne sledijo njihovemu stališču glede ključnih vprašanj, kot so migracije. Organizirajo politični lov na čarovnice, prikrit kot postopek za ugotavljanje kršitev, ki ne upošteva pogodb EU. Oglejte si Evropski parlament: Zdaj želijo Komisijo celo tožiti pred Sodiščem EU samo zato, ker je ravnala tako, kot so se predhodno dogovorile države članice in celo sama predsednica Komisije von der Leyen. Vendar pa je zaskrbljujoče, da se zdi, da se evropske institucije ukvarjajo z lastnimi ideološkimi razpravami, katerih cilj je spraviti Madžarsko ali Poljsko na kolena, medtem ko spregledamo resnične probleme, kot sta iskanje rešitve za množične migracije ali preprečevanje utrujenosti od širitve. Po izstopu Združenega kraljestva si preprosto ne moremo privoščiti, da bi izgubili tudi države pristopnice. Če je torej mogoče učinkovito rešitev zgornjih težav najti le na individualni ravni, bi morali pristojnosti vrniti državam članicam. Naš dolgoletni moto je, da ne potrebujemo globlje, temveč pametnejšo Evropo, pri čemer je treba poglobiti povezovanje le na tistih področjih, kjer je skupno ukrepanje najučinkovitejše, kot je na primer obramba.

Predsednica von der Leyenova je ob nedavnem madžarskem zakonu o zaščiti otrok poudarila, da so pravice LGBTQI, v tem primeru poučevanje ideologije spola v šolah, med temeljnimi vrednotami EU. Vendar to niso bile evropske vrednote, ko sta se EU pridružili Madžarska in Španija.

Prepričani smo, da je vprašanje, kako naj se otrok izobražuje, v izključni pristojnosti staršev. Nobena institucija EU nima pravice prisiliti ali obvezati staršev, da svoje otroke poučujejo spolno vzgojo, če ti v to jasno ne privolijo. Naši kritiki pravijo, da naš zakon krši pogodbe EU, vendar katere točno? Zadevni zakon je v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in ne krši pravice do spolnega izražanja, saj ne velja za odrasle. Ko se je Madžarska leta 2004 pridružila EU, je vstopila v pogodbeni okvir s skrbno opredeljenimi pristojnostmi: Kaj sodi v pristojnost EU in Sodišča EU in kaj ostaja v nacionalni pristojnosti. Danes pa smo priča nenehnemu širjenju pristojnosti Bruslja, ki skuša vplivati na skoraj vsa področja naše nacionalne zakonodaje. Tega ne bomo dovolili, ker verjamemo v temeljne vrednote, kot so zaščita otrok in družin ali spoštovanje nacionalne suverenosti. Bruseljski odbor mora razumeti, da obstaja meja, ki je ne sme prestopiti. Institucije morajo spoštovati tudi načela pravne države in pogodbe.

Evropska komisija je proti Madžarski sprožila dva postopka za ugotavljanje kršitev. Kako se nameravate odzvati na te postopke?

Navadili smo se, da nas bodo napadli v neslutenih razsežnostih, če se ne bomo držali liberalnih pravil. Madžarski državljani so naše politike podprli na treh zaporednih volitvah in več nacionalnih posvetovanjih, zato vemo, da naši ukrepi odražajo voljo državljanov. Ko Komisija začne postopek proti Madžarski, jo v resnici napadajo Madžari. Vlada tega ne sme dovoliti, zato moramo uporabiti vsa sredstva za zaščito ljudi. Seveda smo še vedno odprti za dialog, vendar pričakujemo, da bodo Madžari spoštovani.

Ali menite, da je ta primer proti zakonu o zaščiti otrok del obsežne kampanje za oslabitev madžarske vlade pred volitvami prihodnje leto?

Prvič, ko vidiš, da antisemitska stranka oblikuje koalicijo z levo-liberalnimi strankami samo zato, da bi pridobila politično prednost, si ne delaš iluzij, ampak veš, da gre za nasilno kampanjo, v kateri bo opozicija uporabila vsa sredstva, da bi diskreditirala vlado. Toda dejstva so trmasta, in če pogledate gospodarski napredek države ali uspešno vladno strategijo pridobivanja cepiv, boste videli, da številke potrjujejo našo politiko: Uspešnost madžarskega gospodarstva se je v drugem četrtletju leta 2021 na letni ravni povečala za 17,9 odstotka, stopnja brezposelnosti na Madžarskem pa po podatkih OECD znaša 3,9 odstotka. Seveda o tem ne boste slišali v levo-liberalnih medijih. Poleg tega se že zdaj kaže, da bo podobna kampanja potekala tudi na evropski ravni. Nenadoma je na primer postalo zelo nujno, da Evropski parlament dovoli Sodišču EU, da odloči o mehanizmu pogojenosti. Kot sem že omenil, želijo Komisijo celo tožiti pred Sodiščem, ker ni uporabila mehanizma proti Madžarski. Za vse naše kritike pa imamo slabo novico: ne bomo obupali.

Ko so Novinarji brez meja premierja Orbána uvrstili na seznam “plenilcev” svobode tiska, ste dejali, da je “Sorosova ‘ex machina’ spet v akciji”. Je George Soros gonilna sila celotne kampanje?

Na to vprašanje lahko odgovorimo zelo preprosto, če si ogledamo donatorje vseh tistih organizacij, ki nenehno kritizirajo naše politike, ne glede na njihovo vsebino. Videli boste le sponzorje, ki so vsi nekako povezani z gospodom Sorosom. Omenili ste Novinarje brez meja, nevladno organizacijo, ki je leta 2017 prejela 200.000 dolarjev, leta 2019 pa 175.000 dolarjev od fundacij Georgea Sorosa. Nič nimamo proti temu, da milijarder vlaga v takšne organizacije (čeprav bi lahko predlagal veliko boljše pobude), vendar bi morale končno priznati, da so politične institucije in da ne delujejo kot popolnoma neodvisne in nepristranske organizacije. V zvezi s tem se strinjamo z izjavo Sodišča EU, ki jasno poudarja, da lahko te nevladne organizacije pomembno vplivajo na javno življenje in javno razpravo. Zato smo, tako kot v drugih državah, sprejeli zakon, ki naj bi zagotovil večjo preglednost dejavnosti teh združenj. To je legitimno in demokratično pričakovanje.

Madžarska je v začetku leta objavila zakon za boj proti cenzuri v družabnih omrežjih, ki ste jo tudi sami izkusili na Facebooku. Ali nameravate uvesti zakon, podoben poljskemu?

Madžarska je imela zelo pomembno vlogo, ko je začela razpravljati o načinih boja proti cenzuri na spletu. Ustanovili smo tako imenovani odbor za digitalno svobodo, ki vključuje zainteresirane strani iz različnih sektorjev. Naše prizadevanje za večjo preglednost in demokratičnost družbenih medijev je bilo nesporno, saj smo se pogajali celo z evropskim komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je Madžarska po zaslugi dela Odbora že sprejela odločne ukrepe za pripravo na ureditev na ravni EU. Pred predstavitvijo madžarskega zakona nas je prosil za potrpežljivost. Strinjali smo se, da je ureditev družbenih medijev lahko najučinkovitejša ureditev na ravni EU, zato so zdaj na potezi institucije EU.

Fidesz je v Evropskem parlamentu podpisal izjavo s strankami, kot so VOX, RN, FdI in Lega, madžarska politika pa pridobiva podporo v Srednji in Vzhodni Evropi. Ali menite, da bo ta sila lahko ponovno usmerila Evropsko unijo in se zoperstavila bruseljskemu projektu Združenih držav Evrope?

Z izjavo so desnosredinske stranke institucijam EU poslale jasno sporočilo: Verjamemo v močno Evropo z močnimi nacionalnimi državami, kjer je enotnost enako pomembna kot raznolikost. Mnogi med nami, od Španije do Bolgarije, še naprej zagovarjamo sanje ustanovnih očetov in temeljne vrednote EU ter si bomo po svojih najboljših močeh prizadevali, da se ideja svobodne Evrope ne izgubi. Zato še naprej dejavno sodelujemo v skupnih razpravah o prihodnosti Evrope: Madžarska je bila prva država v EU, ki je začela izmenjavo mnenj o prihodnosti kluba, prva je oblikovala konkretne predloge in je tudi vodilna država članica, ki organizira dogodke o prihodnosti Evrope. Nenazadnje sem bil povabljen tudi na okroglo mizo letošnjega Evropskega foruma v Alpbachu. Vse to je dokaz naše zavezanosti k preoblikovanju celine prihodnosti. Evropa si še naprej prizadeva, da bi se vrnila na pravo pot.

 

 

Álvaro Peñas, navdušen nad zgodovino in neutruden popotnik, dobro pozna vzhodne države, ki jih pogosto obiskuje, in dobro pozna njihove politične razmere, saj prijateljuje z novinarji in politiki iz domoljubnih strank številnih teh držav.

Ta članek je bil prvič objavljen v EL CORREO DE ESPAÑA, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.

 

Prejšnji članekLondon pošilja migrante nazaj: Pariz se ne “zabava”
Naslednji članekVsiljiva vojska: 85.000 islamistov je vdrlo v Italijo in izginilo