Piše: Álvaro Peñas
Zaradi migracijskega pritiska Belorusije na Latvijo, Litvo in Poljsko je poljski parlament prvič po padcu komunističnega režima razglasil izredne razmere na obmejnem območju, in sicer v provincah Podlasia in Lublin. Sejm (poljski parlament) je izredne razmere potrdil 2. septembra z 247 glasovi za in 168 proti, v ponedeljek pa je zavrnil predlog opozicije za njihovo odpravo. Poljski premier Mateusz Moraviecki je za ta val migracij brez oklevanja obtožil beloruske državne službe in opozoril, da “vsak dan na meji z Belorusijo vidimo na stotine provokacij. Samo avgusta je bilo 4 000 poskusov nezakonitega prečkanja naše meje”. Po njegovem mnenju ravnanje Lukašenkove vlade opravičuje sprejetje izrednih razmer, opozicijo pa je pozval k podpori pri reševanju krize.
Vendar pa se zdi, da poljska opozicija, katere glavni predstavnik je Državljanska platforma (PO, Poljska ljudska stranka), ni naklonjena zaščiti državnih meja. Poslanca PO Franciszek Sterczewski in Klaudia Jachira sta se odpravila na mejo, da bi pomagala migrantom na beloruski strani in jim prinesla hrano, kar deluje precej komično, ter se pred kamerami soočila z osuplimi obmejnimi policisti. Ko sta dosegla želeni medijski učinek, sta liberalca zapustila mejo zamenjali pa so ju levičarski aktivisti. Obmejni policisti so poročali, da je bilao graja poškodovana na več mestih.
Ob enem od takih napadov na ograjo je bilo aretiranih 13 levičarjev, dvanajst Poljakov in en Nizozemec. Med aretiranimi je tudi aktivist Bartosz Kramek, predsednik nadzornega odbora fundacije Open Dialogue. Kramek je bil 23. junija aretiran in priveden na sodišče. Po zahtevi tožilstva bo do sojenja v priporu. Sto “osebnosti” je pod vodstvom Lecha Walese v levičarskem časopisu Gaceta Wyborcza objavilo pismo podpore aktivistu. Kar zadeva Fundacijo za odprti dialog, ta nevladna organizacija, čeprav njeno ime ne dopušča veliko dvoma, zanika trditve poljskih medijev, ki jo povezujejo z Odprto družbo, čeprav je njena predsednica Lyudmyla Kozlovska, Kramkova žena, osebna prijateljica Georgea Sorosa. Na svoji spletni strani navaja, da njeni zasebni donatorji ne spadajo v mrežo ameriškega tajkuna, vendar priznava sodelovanje z Odprto družbo pri podpori Euromajdanu v Ukrajini in Sorosovo delo ocenjuje pozitivno. Organizacija ODF, ki je bila ustanovljena leta 2009 in ima sedež v Varšavi in Bruslju, zagovarja “človekove pravice” v Vzhodni Evropi in svetuje organom, kot sta EU in ZN, ter je še posebej agresivna do poljske vlade, ki jo obtožuje diktatorstva. Popolnoma enak “modus operandi” kot pri Sorosovi mreži.
Toda “nevladna organizacija”, ki najbolj napada poljsko vlado zaradi krize na beloruski meji in obtožuje Poljsko nehumanega ravnanja z migranti, je mreža levičarskih organizacij z imenom “Abolish Frontex”, kar se nanaša na agencijo EU za meje. Z retoriko, podobno retoriki organizacije Black Lives Matter, ki Evropo opredeljuje kot os zla, kolonializma, izkoriščanja in suženjstva, Abolish Frontex zagovarja izginotje meja in “dokumente za vse”. Enak cilj je v nedavnem intervjuju navedel tudi aktivist Kramek: “Pojdimo tja in simbolično podrimo ograje iz bodeče žice. Protestirati moramo odločno. Meje so samo v naših glavah.”
Na seznamu organizacij, ki so del Abolish Frontex, je veliko skrajno levičarskih organizacij, vključno z nekaterimi španskimi in celo “Open Arms”. Prav tako ni bilo treba dolgo čakati, da smo naleteli na znano nevladno organizacijo Sorosove mreže, Fundacja Ocalenie (Fundacija odrešitve). Fundacija je bila ustanovljena v devetdesetih letih prejšnjega stoletja za pomoč beguncem iz čečenske vojne, leta 2006 pa je začela prejemati sredstva iz Odprte družbe pod vodstvom Piotra Bystrianina, ki je leta 2019 sponzoriral projekt “Refugees Welcome Poland”, ki ga je financirala EU in je namenjen sprejemanju begunskih družin na Poljskem. Od takrat je fundacija razširila svoj doseg in začela sodelovati s skupinami LGBT in zagovorniki splava, ki jih prav tako financira Soros. Zdaj, ob krizi, ki jo je sprožil prihod beguncev iz Belorusije, je fundacija začela novo kampanjo proti poljski vladi in obsodila njeno “pomanjkanje človečnosti” do migrantov. To je kampanja o kateri poročajo predvsem mednarodni mediji.
V preteklosti so se te akcije končale z obsodbo poljske vlade s strani institucij EU, grožnjami z ukinitvijo evropskih sredstev in kampanjo za aktiviste za “človekove pravice”, ki so bili povzdignjeni v status “junakov”. To smo videli pri splavu in nacionalnem ženskem štrajku. Tokrat pa so Sorosovi lakaji še strožji. Latvija in Litva sta zaprli svoje meje, vse več držav pa za razliko od leta 2015 podpira stališče Madžarske in Poljske. Viktor Orbán je decembra lani zapisal, da je napočil čas, da se konča Sorosova “vožnja” po Evropi. Resnica je, da se zdi konec te vožnje še daleč, vendar pa bi se lahko prvič uresničil.
Članek je bil najprej objavljen v El Correo de España, našemu partnerju v Evropskemu medijskemu sodelovanju.
Slovenian