Piše: Francis Gruzelle
Agnė Bilotaitė, litovska ministrica za notranje zadeve, izgleda kot Viking in govori kot bojevnica, ter sporoča, da “njena država v državo ne bo spustila niti enega migranta”, da bi ohranila nordijsko prebivalstvo te majhne baltske države. V tem boju za civilizacijo, ki ga njena država bije že več let, je 13. julija 2022 zatrdila: “Litva ne bo upoštevala ukazov EU in bo še naprej zavračala vse migrante, jim odrekla azil in jih pridržala, ko bodo prečkali mejo…”.
Govor je jasen, natančen in jedrnat, saj Agnė Bilotaitė v nasprotju s svojimi kolegi iz drugih evropskih držav želi zmagati v boju proti migrantski invaziji.
Njeno ostro ukrepanje sledi še enemu spodrsljaju Evropske unije in odločitvi Sodišča Evropske unije, ki je pravkar obsodilo Litvo. Sodišče je “obsodilo” litovsko zakonodajo in ugotovilo, da “litovski zakon, ki omogoča, da se osebi, ki prosi za mednarodno zaščito, odreče pravica do azila in da se jo avtomatično pridrži samo zato, ker je nezakonito prestopila mejo, ni združljiv s pravom EU”.
Litovska vlada je prek notranje ministrice Agnė Bilotaitė poudarila, da Litva kljub odstopanju od prava EU ne bo spremenila svoje politike priseljevanja.
“Litva se mora braniti in ne bo spremenila svoje politike do migrantov in prosilcev za azil,” je dodala notranja ministrica po nedavni sodbi Sodišča Evropske unije (SEU), ki jo Vilna obravnava kot provokacijo.
Bilotaitė je odločna in kategorična: “Litva je sprejela vse pomembne odločitve in ukrepe za zaščito svoje nacionalne varnosti in zunanje meje Evropske unije in trenutno ne vidimo, da bi se razmere tako bistveno spremenile, da bi lahko spremenili svoje odločitve. Litva se bo vsekakor branila, če se bodo takšne grožnje nadaljevale.”
Litva je lani poleti doživela migracijsko krizo, ko je več tisoč migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda in Afrike, nezakonito prečkalo državo iz Belorusije.
Svobode željno nordijsko ljudstvo, ki želi ohraniti svojo kulturo in identiteto
Le malo Evropejcev se spominja, da je Litva, ki si jo je leta 1940 priključila ZSSR, postala prva sovjetska republika, ki je 11. marca 1986, dve leti pred razpadom ZSSR, razglasila neodvisnost. Sovjeti so se 20. aprila 1990 maščevali z gospodarsko blokado, tako da so Litvi prekinili dobavo surovin (predvsem nafte).
Gospodarski odnosi so se nato postopoma obnovili. Januarja 1991 pa so se odnosi ponovno poslabšali. Sovjetske oborožene sile in KGB so poskušale izvesti državni udar. Ruski oblastniki so verjeli, da je slab gospodarski položaj države ugodno okolje za uspeh teh poskusov in da bodo pridobili resnično podporo ljudstva.
Ljudje iz vse Litve so se zgrinjali v Vilno, da bi branili vrhovni svet Republike Litve in neodvisnost.
To pomeni, da se ljudstvo, ki se je uprlo mogočni Rdeči armadi in KGB, ne namerava poklekniti pred nekaj tisoč migranti in peščico evropskih aktivističnih sodnikov, ki so jih najeli arhitekti “velike izmenjave”. Agnė Bilotaitė je tu zato, da nas opomni na dekadentno in samomorilsko Evropo.
Ta članek je bil prvič objavljen na spletnem portalu LES OBSERVATEURS , našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.
Slovenian