Piše: Balázs Molnár
Skoraj vse države v razvitem svetu se soočajo z velikimi demografskimi izzivi in nobena evropska država danes nima dovolj otrok, da bi se lahko sama preživljala. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se podaljšuje, zato mora vse manj zaposlenih ljudi skrbeti za vse večje število starejših, ki niso zaposleni. Vendar pa generacija starejših po desetletjih poštenega dela upravičeno pričakuje, da bo deležna priznanja in spoštovanja, ne pa da bo predstavljala problem trajnosti. Večina razvitih gospodarstev se v kratkem že sooča s precejšnjim pomanjkanjem delovne sile, zlasti na visokokvalificiranih delovnih mestih.
Vendar pa evropski oblikovalci politik kot rešitev ne omenjajo spodbujanja rojstev evropskih otrok. Namesto tega si prizadevajo za priseljevanje, in ker je najmanj verjetno, da bo to zadostilo potrebam njihovih gospodarstev po kvalificirani delovni sili, jih to odvrača od držav, ki so se jim pridružile po letu 2004. Pozitiven vpliv množičnega prihoda migrantov na trge dela izpodbija nedavna novica, da nemška pošta zaposluje dostavljavce iz Madžarske.
Podatki EU za desetletje 2010-2020 kažejo, da se je v državah, ki so si prizadevale zmanjšati odseljevanje, ne s spodbujanjem migracij, temveč s podpiranjem rojstev lastnih otrok in krepitvijo družin, rodnost trajno povečala. Med vsemi državami članicami EU se je število rojstev najbolj povečalo na Madžarskem, in sicer za četrtino. Pomen te pozitivne spremembe morda bolje izraža dejstvo, da se je v zadnjem desetletju na Madžarskem rodilo 115.000 madžarskih otrok več, kot če bi pripravljenost imeti otroke ostala na ravni iz leta 2010.
V zadnjem desetletju se je rodnost zmanjšala v 16 državah članicah in povečala v 11, pri čemer je med državami z liberalno politiko priseljevanja le Nemčija (11 %), medtem ko se je med državami članicami, ki zavračajo priseljevanje in spodbujajo blaginjo lastnih družin, znatno povečala na Madžarskem, v vseh višegrajskih partnericah, v Latviji, Litvi in Romuniji. Nasprotno pa se je rodnost v glavnih ciljnih državah migracije, kot so Francija, Švedska, Belgija in Nizozemska, prav tako močno zmanjšala.
Podpiranje rojstev otrok, ki si jih želijo evropski državljani, je bistveno tudi za ohranitev in vzdrževanje naše krščanske kulture.
Razveseljivo je, da je velika večina evropskih državljanov še vedno družinsko usmerjena in si v povprečju želi več kot dva otroka, le pet odstotkov pa jih meni, da je ideal brez otrok. Na kocki je zdaj nič manj kot preživetje evropskih narodov na eni strani ter ohranitev miselnosti in kulture, ki je edinstvena za Madžare, Čehe, Poljake, Slovake, Nemce, Francoze, Balte, Srbe, Bošnjake, Hrvate, Italijane itd., za prihodnje rodove.
Danes sta Madžarska in Srednja Evropa postali nosilec in glavni zagovornik družin. Cilj vlade za družino je združiti vse, ki želijo nekaj storiti za družine, in oblikovati mednarodno zvezo za družino. Zato Madžarska že četrtič gosti demografski vrh v Budimpešti. Na dogodku se bodo srečali voditelji držav in vlad, cerkveni in nevladni voditelji, ministri, raziskovalci, akademiki, poslovneži in novinarji, ki se bodo zavzemali za družine.
Veseli nas, da bodo letos poleg predsednika Republike Srbije, predsednikov vlad višegrajskih držav in Slovenije prisotni tudi nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike ter srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine. Ta prestižna politična predstavitev je tudi potrditev pronatalitetne politike naše države, saj kaže, da nismo sami, da se lahko učimo iz idej in najboljših praks drugih, da lahko pomagamo premagovati izzive in si izmenjujemo izkušnje.
Letos se bo vrh osredotočil na trajnostno prihodnost našega planeta. Veliko bo tudi glasov, ki za podnebne spremembe vsaj delno krivijo rojevanje otrok in podaljšano družinsko življenje. Ta mnenja lahko mnoge mlade odvrnejo od načrtov imeti otroke ali imeti manj otrok, zlasti ker so takšnega mnenja tudi številne znane osebnosti. Pomembno je pojasniti, da je varovanje našega okolja, našega ekosistema, skupna odgovornost. Družinski člani se zavedajo te odgovornosti, saj želijo ohraniti primerno in raznoliko okolje za življenje svojih otrok in vnukov. Zato ni naključje, kot kažejo mednarodne raziskave našega inštituta, da velika večina družinskih članov svoje otroke vzgaja okoljsko ozaveščeno, da varstvo okolja jemljejo resno, da jim je ločeno zbiranje odpadkov samoumevno in da k trajnosti prispevajo tudi z večjo uporabo gospodinjskih predmetov, oblačil in avtomobilov: Ekološki odtis na prebivalca je pri družinskih članih bistveno manjši kot pri ljudeh brez otrok. Vzroke za ekološko krizo je treba iskati v globalističnem gospodarskem sistemu, ki spodbuja prekomerno potrošnjo, in ne v družinah in družinah z otroki.
Tradicionalna družina, tradicionalna poroka, rojevanje in vzgoja otrok so danes nenehno podvrženi ideološkim napadom.
Besede svetega Janeza Pavla II. so zato danes enako aktualne kot leta 1979 v Varšavi. “Ne bojte se!”
Udeleženci IV. demografskega vrha v Budimpešti se ne bojijo zavezati družini, imeti in vzgajati otroke, saj brez otrok ni trajnostne prihodnosti.
Avtor je podpredsednica Inštituta za prebivalstvo in družine Mária Kopp.
Vir: Magyar Nemzet
Slovenian