Piše: Csilla Korompay
Madžarski parlament je v sredo prejel zakonodajni sveženj, ki vsebuje ukrepe za posodobitev nekaterih postopkov in nadaljnjo krepitev varnosti državljanov. Predlog med drugim predvideva poostritev nekaterih migracijskih vprašanj.
Predlog zakona o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav bo spremenjen tako, da bo omogočal izgon državljana tretje države, ki že ima dovoljenje za prebivanje, ne le v primeru “kršitve” nacionalne varnosti, javne varnosti ali javnega reda, temveč tudi v primeru “grožnje”. V obrazložitvenem memorandumu je navedeno, da novo besedilo, ki v ospredje postavlja nacionalne interese, omogoča veliko širšo uporabo, ne da bi pri tem kršilo pravni okvir EU.
Zakon o azilu je spremenjen tudi tako, da se tujcu, za katerega se utemeljeno domneva, da je v svoji izvorni državi storil kaznivo dejanje, ki se na Madžarskem kaznuje z zaporno kaznijo do treh let ali več, in za katerega se domneva, da je zapustil svojo izvorno državo, da bi se izognil kazni za svoje kaznivo dejanje, ne prizna status osebe, upravičene do zaščite. To odvetnikom omogoča razlikovanje med prosilci za azil, ki so dejansko upravičeni do subsidiarne zaščite, in tistimi, ki za subsidiarno zaščito zaprosijo le zato, da bi preprečili ali se izognili pregonu v svoji izvorni državi. Takšno “zlorabljajoče vedenje prosilcev za azil” po nepotrebnem obremenjuje nacionalni azilni sistem. Vendar izključitev iz priznanja statusa upravičenca do zaščite ne pomeni nujno, da je prosilec v celoti prikrajšan za zaščito, saj če bi mu v izvorni državi grozilo preganjanje zaradi rasnih ali verskih razlogov, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja in če ni varne tretje države, ki bi ga sprejela, bi dobil status osebe, ki je ni mogoče vrniti.
Druga sprememba Zakona o azilu zahteva osebno prisotnost prosilca v azilnem postopku. V osnutku je navedeno: “Osebno zaslišanje prosilca je v sodnem postopku obvezno, če je prosilec v azilnem domu. Sodišče zavrne prošnjo, če prosilca ni mogoče priklicati na njegovem domu ali če je odšel na neznano mesto. (…) Postopek se ustavi tudi, če prosilca sicer zastopa zakoniti zastopnik.”
V obrazložitvenem memorandumu je navedeno, da je osebna prisotnost prosilca za azil v azilnem postopku bistvena. Od prosilca za mednarodno zaščito se lahko pričakuje, da bo osebno sodeloval v različnih fazah postopka, da bo sodeloval z organom, ki obravnava njegovo prošnjo, in da bo sodeloval pri obravnavi njegove prošnje za upravno sredstvo. Če prosilec za azil brez dovoljenja zapusti dodeljeno nastanitev za več kot 48 ur in odide neznano kam, krši svoje pravne obveznosti, česar ni mogoče odpraviti z ukrepi njegovega pooblaščenega zastopnika. V praksi Madžarska ne more zagotoviti učinkovite zaščite prosilcem za azil, ki ostanejo na neznanem kraju ali ne sodelujejo, je trdil notranji minister Sándor Pintér, ki je predstavil sveženj predlogov.
Ta članek je bil prvič objavljen na portalu MAGYAR HÍRLAP, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU
Slovenian