Piše: dr. Peter Marko Tase

V začetku maja 2019 je novoizvoljena županja Chicaga Lori Lightfoot, prva temnopolta ženska in odkrito homoseksualna županja ter nekdanja zvezna tožilka, izjavila: “Dolga leta so govorili, da Chicago ni pripravljen na reforme. Pripravite se, ker je reforma tu.” Ko je Lightfootova pred navdušenim občinstvom podajala svoj vzneseni inavguracijski govor, je bil njen nastop prežet z obljubami o temeljnih spremembah – zajezitev kriminalnih tolp, zmanjšanje endemičnega kriminala, prilagojena skrb za opustošene soseske, reševanje vladne korupcije.

Zavezala se je, da bo reformirala čikaško policijsko upravo, in obljubila, da bo “nadaljevala s težkim, a bistvenim delom oblikovanja partnerstev med policisti in skupnostjo, ki temeljijo na vzajemnem spoštovanju, odgovornosti in spoznanju, da sta usodi policije in skupnosti neločljivo prepleteni”. V zadnjih dveh letih se je zgodilo ravno nasprotno; organizirani kriminal, trgovina z drogami in vandalizem obvladujejo zahodne soseske Chicaga in silijo prebivalce, da zapuščajo svoje domove ter se selijo v Atlanto in druga velemesta. Naraščajoča stopnja kriminala in razmah trgovine z drogami v Chicagu sta glavna vira nasilja tolp in oboroženih spopadov na ulicah bližnjega Milwaukeeja, ki je postal raj za kriminalne tolpe in je ameriška prestolnica brezdomcev (državljanov s številnimi psihološkimi težavami in odvisnostjo, ki prihajajo iz vseh delov Amerike in na stroške mestnih oblasti prenočujejo v občinskih zavetiščih).

Oboroženo nasilje in spopadi med narkokarteli in čikaškimi policisti so bili stalna nočna mora nekdanjega župana Rahma Emanuela, ki je funkcijo opravljal le dva mandata. Emanuelov presenetljivi izstop – čeprav s solidno prednostjo – je simbol neizvedljivosti politik, ki so zdaj, ko Belo hišo obvladuje demokrat Joe Biden vsiljujejo marksistično vlado in uvajajo socialistično gospodarstvo nadvse poslušnim in svobodoljubnim Američanom, ki še naprej podpirajo Donalda Trumpa; politike, ki delajo vse, da bi odpravile demokratične tradicije, ki so globoko zasidrane v ameriški družbi.

Emanuel je podedoval mesto z veliko gospodarsko dediščino in je obiral sadove gospodarske rasti iz devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Županjo Lightfoot so zapadli težki časi, saj se je zaveda, da kupci na Severno Michiganski aveniji plačujejo najvišje davke v državi, da ima metropola Chicago daleč najvišji odstotek domače emigracije med vsemi večjimi metropolitanskimi območji in da je neto odliv v zadnjem desetletju znašal 5 odstotkov prebivalstva iz leta 2010.  Lightfootova si je aktivno prizadevala tudi za zmanjšanje sredstev za delovanje policije – skupaj z davkoplačevalskimi sredstvi, porabljenimi za policijske varnostnike, ki varujejo javne uslužbence -, kar se dogaja le v mestih, ki jih vodijo demokratski župani.

Ker Chicago (zvezna država Illinois) pesti kriminal in je eden največjih potrošniških trgov prepovedanih drog v ZDA, je mesto med letoma 2015 in 2020 porabilo 17,3 milijona dolarjev za varovanje “neimenovanih mestnih uradnikov”. To se je zgodilo, ko je županja Lori Lightfoot javno sicer izjavila, da nasprotuje zmanjševanju policije, potem pa je bilo v letu 2020 potihoma ukinjenih več kot 400 delovnih mest policistov.

Od 30. septembra do 6. oktobra je bilo 83 strelskih incidentov, prijavljenih pa je 1192 drugih vrst kaznivih dejanj, vključno z vlomom, umorom, kaznivim spolnim napadom in krajo motornega vozila.  Očitno je, da se je Lightfootova predvsem izkazala kot neuspešna funkcionarka, ki se ne osredotoča na to, kako zmanjšati stopnjo kriminala in trgovino z drogami v svojem mestu; njena edina prednostna naloga je ohranjanje neenakosti, prikrivanje korupcijskih škandalov ter zavračanje načel in politik, na katerih je bila zgrajena veličina Amerike.

 

1 komentar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj