Piše: Álvaro Peñas
V ponedeljek opoldne sem na povabilo kolegija Matthias Corvinus Collegium prispel v Budimpešto, da bi poročal o prihajajočih parlamentarnih volitvah in referendumu o zakonu o varstvu otrok, ki bo potekal 3. aprila. To ni moj prvi obisk tega čudovitega mesta ob Donavi, po mojem mnenju najlepšega od treh cesarskih prestolnic, toda po dveh letih pandemije, omejevanja svoboščin in pogosto absurdnih ukrepov je ogled Budimpešte dobesedno pomenil vrnitev v svet, ki nam je bil marca 2020 odvzet. Takoj ko sem stopil na Madžarsko, tj. na letališče, sem se spet počutil normalno. Le kakšne tri ure prej sem čakal v vrsti za vkrcanje z obvezno masko in zvočniki Barajasa, ki so vedno znova ponavljali “ohranite varno razdaljo”. Na Madžarskem, v državi, ki očitno nima “pravne države”, življenje poteka normalno.
Edini znak bližajočega se datuma volitev so številni plakati različnih političnih strank. Ruska invazija v Ukrajino je zmotila vse politične kampanje, opozicija pa si na vso moč prizadeva, da bi Viktorja Orbána spremenila v Putinovega človeka, kar je nekaj podobnega sporočilu, ki sta ga v kongresu ponavljala Podemos in Socialistična stranka, da je VOX Putinova stranka v Španiji, kar je precej patetičen poskus. Tako je veliko Fideszovih plakatov popisanih s črko “Z” ali z nalepkami z obrazom ruskega predsednika. To je tudi precej grob poskus, še toliko bolj glede na ogromno humanitarno delo vlade Viktorja Orbána, ki je sprejela že več kot 400.000 ukrajinskih beguncev.
Morda marsikomu ni všeč madžarsko stališče o tem vprašanju, vendar Orbán misli predvsem na potrebe Madžarov in seveda na dejstvo, da so pred nami splošne volitve. Ministrica za pravosodje Judit Varga je v pogovoru za časopis Visegrad Post poudarila, da je glavni razlog v tem, da Madžarska še ni dosegla tako želene energetske neodvisnosti: “Vedno smo odkrito in pošteno razpravljali o področjih, o katerih se nismo povsem strinjali. Naši poljski partnerji se zavedajo, da smo odvisni od fosilnih goriv. V zadnjih desetih letih smo si močno prizadevali za diverzifikacijo oskrbe z energijo, vendar, kot je znano tudi v Varšavi, svojega regionalnega ali geografskega položaja ne moremo spremeniti čez noč.” Ta obtožba je zato postala osrednji del opozicijske kampanje. Ne preostane jim drugega, kot da ponavljajo kritike Evropske komisije na račun svoje države. Pravzaprav je besedilo enega od opozicijskih plakatov zelo pomenljivo: “Ne bomo spremenili dobrih stvari, ampak bomo prinesli nove.” Zdi se, da so Orbánovi dosežki nesporni tudi njegovim najostrejšim nasprotnikom.
V okviru dejavnosti, ki jih je načrtoval MCC, sem se v torek dopoldne lahko udeležil več pogovorov. Prvi je bil predavanje dr. Zoltána Szalaia, generalnega direktorja MCC, o dejanskem stanju medijev na Madžarskem. V Španiji, kjer vlada močno subvencionira vse velike medije, se širi lažna zgodba, da madžarske medije nadzira Orbán. V resnici je 60 % madžarskih medijev levo-liberalnih, preostalih 40 odstotkov pa je konservativnih. Televizija je najbolj gledan medij (Madžari pred zaslonom preživijo dve uri na dan) in kanal z največjim številom gledalcev, 35 %, je protivladni. Javna televizija ima le 10-odstotni delež gledalcev. Kar zadeva internet, drugi najbolj priljubljen medij za informacije, so štirje od petih najbolj priljubljenih digitalnih medijev levičarski. Pri tiskanih medijih, ki imajo vse manj bralcev, je na prvem mestu spet protivladni medij, sledita mu konservativna Magyar Nemzet in Magyar Hírlap. Podporniki vlade so v očitni manjšini, kar je dejstvo, ki negira očitek vladnega nadzora nad mediji. Za nameček so prejšnji ponedeljek “Anonymous” napadli spletne strani konservativnih medijev, kar domnevnih zagovornikov “pravne države” ni “šokiralo”.
V naslednjem predavanju, ki ga je imel Dr. Sándor Gallai, direktor Centra za zgodovino in družbene vede, se je poglobil v madžarski politični sistem in politični razvoj strank. Ena najbolj zanimivih tem je bila evolucija Jobbika, madžarske ultranacionalistične stranke, v progresivno sredinsko stranko. Ta preobrazba je Jobbiku omogočila, da se je pridružil levo-liberalni koaliciji pod vodstvom domnevno konservativnega Péterja Márkija-Zaya, ki je v enem od svojih običajnih izbruhov izjavil, da je v opozicijski koaliciji prostora za vse, “od fašistov do komunistov” – za vse razen Orbána.
Na koncu je v Nacionalnem volilnem uradu njegov predsednik dr. Attila Nagy pojasnil delovanje svojega urada na volitvah, na katerih je bilo prisotnih 894 mednarodnih opazovalcev in 638 prevajalcev, ki so jim olajšali delo. Volitve so primer transparentnosti, ki je v nasprotju s tistimi, ki Orbána označujejo za tirana. Prvi rezultati bodo znani v nedeljo od 21. ure dalje. Upajmo, da bodo Madžari cenili vrednost normalnosti.
Vir: El Correo de España
Slovenian