Piše: Álvaro Peñas
Marcin Romanowski je od junija 2019 namestnik poljskega ministra za pravosodje in ima naziv doktorja pravnih znanosti. Diplomiral je na fakulteti za pravo in upravo Univerze Nikolaja Kopernika v Torunu, podiplomski študij prava pa je opravil na Univerzi v Regensburgu na Bavarskem. Je tudi izredni profesor na oddelku za teorijo in filozofijo prava na fakulteti za pravo in upravo Univerze kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi.
Romanowski pripada stranki Polska Suwerenna (Suverena Poljska, do maja letos Solidarna Poljska), ki od leta 2015 vodi Poljsko v koaliciji s stranko Zakon in pravičnost. Pred kratkim smo se pogovarjali o sporni odločitvi Sodišča Evropske unije (SEU) o sprejetju Istanbulske konvencije in novem sporazumu o delitvi migrantov.
Ali ni odločitev Sodišča EU, da morajo vse države EU sprejeti Istanbulsko konvencijo, očitna kršitev pogodb? Ali pri tem ni nobene skrbi za pravno državo?
Splošna pogodbena ureditev EU za sprejetje mednarodnih sporazumov, kot je Istanbulska konvencija, zahteva soglasje v svetu ministrov. To pravilo ščiti interese držav članic, saj sistem mednarodnega prava temelji na suvereni volji držav, pogodbe pa pogosto posegajo v temeljne pristojnosti nacionalnih vlad. Po eni strani evropske institucije predstavljajo Istanbulsko konvencijo kot mehanizem, namenjen boju proti nasilju v družini. Po drugi strani pa realnost kaže, da je bil namen njenih avtorjev spodbujati ideologijo spola, ki naravno družino prikazuje kot glavni razlog za razširjenost nasilja v družini v družbi. To pomeni veliko vmešavanje v družinske zadeve v vseh državah članicah. Kljub temu je Sodišče EU sprejelo presenetljivo odločitev, ki omogoča, da se pri postopkih posvojitve zaobide zahteva po soglasju, zaradi česar suveren glas manjših držav članic v bistvu ni bil slišan.
Poljska je sprejela zakone proti nasilju v družini brez ideološke prtljage. Ali so ti zakoni učinkoviti in ali je res treba sprejeti Istanbulsko konvencijo?
Prvotni zakon proti nasilju v družini, ki smo ga predlagali, so sprejele vse politične stranke na Poljskem. Dokazali smo, da pri zakonodajnih pobudah v tako občutljivih zadevah, kot je nasilje v družini, ideološki prispevek ni potreben. Zakon je uvedel mehanizme, kot je takojšnja odredba, da mora povzročitelj nasilja zapustiti gospodinjstvo – ta je bila uporabljena že več kot 12 000-krat, zaradi česar je zmanjšanje nasilja v družini vidno. Nedavno je parlament sprejel novo določbo, ki razširja zaščito ne le na gospodinjstvo, ampak tudi na druge prostore, kot so šole, ki jih obiskujejo otroci ali delovno mesto žrtve. V nasprotju z Istanbulsko konvencijo naši predlogi vsebujejo prave instrumente, tako pravne kot praktične, ki zahtevajo stalno sodelovanje z vsemi organi, vključenimi v proces, vendar brez ideoloških stališč, ki temeljijo na radikalnih idejah, ki ogrožajo naravno družino.
Vaše ministrstvo je pripravilo tudi predlog zakona o zaščiti otrok, za kaj gre?
Zaščita družine je eden od glavnih ciljev, za katere si na ministrstvu za pravosodje in v stranki Suverena Poljska nenehno prizadevamo. Kot oseba, ki je na ministrstvu odgovorna za družinske zadeve, sem ponosen na to, kar smo že dosegli, zavedam pa se, da nas čaka še več. Poleg zakonov proti nasilju smo vzpostavili mrežo, ki jo sestavlja več kot 300 centrov za pomoč, ki jih upravljajo nevladne organizacije v okviru posebnega sklada, ki ga je ustanovilo ministrstvo za pravosodje. Ti centri nudijo brezplačno pravno in psihološko pomoč žrtvam kaznivih dejanj, njihovim sorodnikom, partnerjem in tudi pričam. Trenutno od leta 2021 sodelujemo s številnimi zunanjimi strokovnjaki pri pripravi nacionalne strategije za boj proti spolnemu nasilju nad otroki. Naš cilj je vzpostaviti močno mrežo različnih ravni: pravne, praktične in finančne, ki bo varovala družine, zlasti otroke, pred spolno zlorabo v kakršni koli obliki.
Kakšne ukrepe bo Poljska sprejela v zvezi s to odločitvijo Sodišča EU?
Poljska skuša nasprotovati razširjeni radikalni levičarski ideologiji v številnih zakonodajnih predlogih EU in jo blokirati. Pozorno analiziramo procese, ki potekajo, in menimo, da modeli brez moralnih temeljev ne morejo prispevati k varni in zdravi družbi. Med celotnim postopkom v zvezi z Istanbulsko konvencijo smo predložili uradno stališče, v katerem smo navedli, da EU konvencije ne more sprejeti brez upoštevanja načela skupnega dogovora. Vendar je stališče Sodišča EU ostalo nespremenjeno. Zato naš glas nasprotovanja, čeprav ni bil osamljen, ni mogel preprečiti sprejetja dokumenta z zahtevano večino namesto s soglasjem. Zdi se, da ima pravna pritožba zoper to odločitev glede na pristop Sodišča EU do Pogodb in prava EU slabe možnosti za uspeh. Na srečo smo še vedno suvereni in naše ustavno sodišče ima zadnjo besedo v vseh primerih, ki se nanašajo na poljski pravni sistem in na to, koliko lahko mednarodni sporazumi posegajo vanj.
Poleg Madžarske tudi Češka, Slovaška, Latvija, Litva in Bolgarija niso sprejele Istanbulske konvencije v svoje pravne okvire. Ali bo Bruselj začel lov na čarovnice proti vsem tem državam?
Dejstvo, da bo zdaj tako velika skupina držav članic prisiljena priznati načela konvencije kot izvršljivo pravo EU, vzbuja resne etične pomisleke glede tega položaja. Institucije EU se obnašajo, kot da je pravo le plastičen material za gradnjo temeljev, ki bodo pozneje omogočili uveljavitev izjemno radikalnih idej evropske levice. Vključitev konvencije o spolu v pravo EU, za katerega razlago in izvajanje ima Sodišče EU skoraj neomejena pooblastila, predstavlja veliko nevarnost za države, kot sta Poljska in Madžarska, ki sta že utrpeli finančne omejitve zaradi zakonodaje, povezane s spolom.
Na Poljskem bodo splošne volitve leta 2023. Ali menite, da lahko Evropska komisija uporabi to orodje za podporo bruseljski stranki, Državljanski platformi Donalda Tuska?
Predstavniki Evropske komisije so večkrat priznali, da je njihov cilj zamenjati vlado na Poljskem, saj po njihovem mnenju sedanja koalicija, čeprav ima mandat suverenega ljudstva, ne odraža vnaprej določenih dogovorov neizvoljenih uradnikov iz Bruslja. Osem let smo vodili suvereno politiko, ki je privedla do tega, da je Poljska ena najvarnejših in najhitreje rastočih držav v EU, kjer se resnica ne podreja politični korektnosti. Vrnitev Državljanske platforme (del EPP) na oblast ne bo pripomogla k naši neodvisnosti in Poljska ne bo več nasprotovala poskusom federalizacije Unije. Vendar sem globoko prepričan, da do tega ne bo prišlo. V številnih državah v Evropi se dogajajo spremembe; nedavni volilni rezultati v Italiji ali ankete pred prihajajočimi volitvami v Španiji kažejo na pomemben premik družbenega razpoloženja po vsej Evropi, kar lahko pripomore k ohranitvi moči konservativnih političnih sil na Poljskem.
Če bodo države članice sprejele to odločitev Sodišča EU, bo jutri morda šlo za podnebne spremembe ali “pravice LGBT”. Poleg tega, da je to orožje proti konservativnim vladam, ali ni to nadaljnji korak k birokratski naddržavi, v kateri suverenost narodov izgublja na pomenu?
Opozoriti je treba, da je Evropska komisija načela Istanbulske konvencije že poskušala izvajati z direktivo, ki smo jo uspeli preprečiti. Da bi zaobšlo izid, je Sodišče EU spremenilo pravila igre in EU omogočilo neposredno sprejetje konvencije brez soglasja. Očitno je, da cilj ni skupni interes držav članic, temveč cilji majhne skupine, ki si prizadeva za kopičenje moči.
V zvezi z nezakonitim priseljevanjem sta Poljska in Madžarska zavrnili program EU za delitev migrantov, ki predvideva plačilo 20.000 evrov za vsakega zavrnjenega migranta. Orbán je to označil za zlorabo, Morawiecki pa je dejal, da Poljska ne bo plačevala za napake drugih držav pri politiki priseljevanja. Kako ocenjujete ta ukrep?
Premestitev je poskus prelaganja odgovornosti za odločitve, sprejete na primer v Berlinu. Poljska je odprta za zakonite migracije, kar dokazuje tudi naše stališče ob vojni v Ukrajini. Sprejeli smo na milijone ljudi, ki so bežali iz domovine, in pri tem ni bilo zgrajeno niti eno taborišče, primerljivo s tistimi, ki jih lahko opazimo v številnih drugih državah. Dobro se spominjamo časov, ko je večina beguncev, ki so bežali pred rusko agresijo, zelo dolgo živela skupaj s poljskimi družinami na njihovih domovih. Kljub temu ne bomo upravičevali nerazumnih odločitev in nenadzorovanega pritoka nezakonitih migrantov, ki se nepravilno imenujejo “begunci”. Čeprav skoraj vsako leto izdamo največje število dovoljenj za prebivanje državljanom držav nečlanic EU v celotni skupnosti, ima Poljska eno najnižjih stopenj kriminala. Na Poljskem se vsi počutijo varne, ne glede na to, kje se nahajajo ali kdaj so. To je posledica naše doslednosti pri postavljanju ozemeljske celovitosti pred ideološko agendo, ki jo spodbujajo v Bruslju.
Vir: https://europeanconservative.com/articles/interviews/interview-with-marcin-romanowski/
Slovenian