Mykola Volkivskyi: Ta vrh krepi odnos Ukrajine z Natom in ji zagotavlja pot do polnopravnega članstva

Piše: Álvaro Peñas

Mykola Volkivskyi je bil med letoma 2014 in 2021 svetovalec predsednika komisije ukrajinskega parlamenta. Politični in ekonomski strokovnjak ter predsednik First Ukrainian International Development Foundation se je Volkivskyi udeležil vrha Nata v Litvi. Razpravljamo o rezultatih vrha in o tem, kaj je pomenil za Ukrajino in Nato.

Kaj se je za Ukrajino spremenilo po tem vrhu Nata?

Mislim, da je Vilna zelo simboličen kraj za Ukrajino. Na vrhu EU v Vilni leta 2013 je Ukrajina zamudila priložnost za začetek procesa evrointegracije in vstop v EU, naslednje leto pa se je začela revolucija dostojanstva. Zdaj, 10 let kasneje, se odpira nova velika priložnost s procesom integracije v Nato in ponovno v Vilni. Na tem vrhu je bil Natov MAP (Akcijski načrt za članstvo) za Ukrajino preklican in nadomeščen z Letnim nacionalnim programom – “ANP” – v skladu s katerim bodo zunanji ministri Nata redno ocenjevali napredek reform v Ukrajini. Zato menim, da ta vrh krepi odnos Ukrajine z Natom in ji zagotavlja pot do polnopravnega članstva.

Na vrhu so bili doseženi pomembni obrambni dogovori, ki jih je spremljala Skupna izjava o podpori Ukrajini, ki so jo države G7 soglasno potrdile. Ta dosežek predstavlja ključni korak k vzpostavitvi celovitega sistema dvostranskih varnostnih dogovorov med Ukrajino in različnimi državami garanti, katerega cilj je zagotoviti trdna varnostna jamstva naši državi.

Ali sta ta skupna izjava in obljuba prihodnjega članstva v Natu za Ukrajino dovolj?

Skupna izjava je vrhunec večmesečnega dela svetovalcev za nacionalno varnost iz ključnih držav članic Nata, vključno z Združenimi državami, Združenim kraljestvom, Francijo in Nemčijo, njeni temelji pa so bili postavljeni v Kijevskem varnostnem paktu, pripravljenem septembra 2022. Na podlagi tega dokumenta je naša vlada podala različne predloge za varnostna jamstva za Ukrajino. Uspeh je, da so bili ti predlogi vključeni v skupno izjavo.

Kakšni so praktični učinki skupne izjave?

Skupna izjava odpira vrata dvostranskim varnostnim dogovorom med Ukrajino in državami garanti za izboljšanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti: dobava orožja, razvoj vojaške industrije, usposabljanje, obveščevalno sodelovanje in krepitev kibernetske varnosti. Poleg tehnične in finančne pomoči, kjer je to potrebno.

Kaj pa prihodnje članstvo v Natu?

Deklaracija priznava, da je varnost Ukrajine sestavni del evroatlantske varnosti, in dejansko je izrecno omenjeno prihodnje članstvo Ukrajine v Natu, v katerem se zavezništvo zavezuje, da bo podpiralo ukrajinske težnje.

Poleg tega se države članice G7 zavezujejo, da bodo Rusijo pozvale k odgovornosti ter sprejele gospodarske in pravne ukrepe za uvedbo sankcij, zamrznitev premoženja, vzpostavitev pravnih mehanizmov in sodne ukrepe proti odgovornim za vojne zločine.

Vendar so nekatera medijska poročila trdila, da je bila Ukrajina na tem vrhu postavljena na stranski tir. Fotografija Zelenskega, edinega med Natovimi dostojanstveniki, je bila široko objavljena. Je kaj resnice na tem?

Ta fotografija je bila posneta med prihodom na uradno večerjo 11. julija 2023, ko je predsednik Republike Litve Gitanas Nausėda sprejel voditelje držav in vlad Nata v predsedniški palači v Vilni. Predsednik Zelenski je bil tam le nekaj sekund, ko je fotograf ujel ta trenutek.

Tik pred tem trenutkom sta Macron in njegova žena objela predsednika, pred tem pa ga je objel litovski predsednik. In potem so se vsi kot skupina odpravili v predsedniško palačo na uradno večerjo. Ukrajina ni izpadla, ravno nasprotno.

Drugi rezultat tega vrha je polnopravno članstvo Švedske v Natu.

Najprej velja omeniti, da si na predvečer lanskega vrha Nata v Madridu nihče ni mogel predstavljati, da bi se Finska in Švedska lahko pridružili zavezništvu zaradi močnega nasprotovanja Turčije, ki jo predstavlja njen predsednik Erdogan. Zlasti ruska propaganda je nenehno ponavljala, da Erdogan zaradi svojih prepričanj nikoli ne bo naredil tega koraka. Toda 28. junija 2022 je v Madridu prišlo do zgodovinskega srečanja in Erdogan je nasprotno pozdravil prizadevanja teh dveh skandinavskih držav za vstop v Nato po pospešenem postopku.

Tudi letos, dan pred vrhom 10. julija, je Erdogan pristal na ratifikacijo protokola o pristopu Švedske k Natu na ta dan. V hotelu, kjer so bivale vse skandinavske delegacije, je potekalo celo neformalno slavje. Zdaj imamo to, da je popolna integracija Švedske v Nato le še vprašanje časa. Verjamem, da se bo to zgodilo do konca tega leta. Edini “čisto tehnični” korak, ki ostaja, je ratifikacija pristopne pogodbe Natu v madžarskem parlamentu. Po informacijah predstavnikov vladajoče stranke Fidesz so vse podrobnosti že dogovorjene. Prvo zasedanje madžarskega parlamenta je predvideno za sredino septembra.

Turčija je poleg tega, da je Švedski dovolila vstop v Nato, vrnila poveljnike brigade Azov, ki naj bi ostali v Turčiji do konca vojne, Erdogan pa je zatrdil, da si Ukrajina zasluži biti v Natu. Je Turčija dokončno obrnila hrbet Rusiji?

Po zmagi Erdogana v drugem krogu predsedniških volitev v Turčiji mu je predsednik Zelenski čestital še pred objavo uradnih izidov, kar simbolizira dober odnos voditeljev naše države s turškim predsednikom. Zadnji dogodki, ki so se zgodili med uradnim srečanjem med ukrajinskim in turškim voditeljem, dokazujejo Erdoganovo neomajno podporo Ukrajini. Vrnitev naših junakov, poveljnikov Azova, je bila zelo pomembna odločitev in kaže, da se bo razvoj dvostranskih odnosov le še izboljšal. Erdogan trdi, da Turčija ne nasprotuje prihodnjemu članstvu Ukrajine v Natu in globoko ceni te integracijske procese.

Se Putinova podoba zaradi Wagnerjevega upora slabša?

Prigožinova dejanja so zadala hud udarec Putinovi podobi. Njegov sloves “močnega voditelja” je močno okrnjen, saj svojih varovancev ni uspel obdržati stran od demonstracijskega spopada, ki mu je bil priča ves svet. Putin se vse bolj oddaljuje in izolira, stike ohranja le z ozkim krogom somišljenikov. Posledično to zmanjšuje njegovo sposobnost vplivanja na razmere v Rusiji. Še pomembneje pa je, da je razvoj dogodkov v Rusiji precedens. Putin se ne zdi več nedotakljiv. Čez dan je bila ruska oblast dejansko odsotna; po začetku nemirov je Kremelj sredi noči poslal prestrašena generala Surovikina in Aleksejeva, ki sta “wagnerovce” rotila, naj nehajo, Putin pa med govorom naslednji dan ni niti imenoval vodje upornikov Prigožina. Ko je bila situacija razrešena, številni provladni telegram kanali, ki so v ospredju propagandnih prizadevanj, niso skrivali, da se norčujejo iz Putina. Ta precedens je prvič v skoraj 24 letih Putinove dejanske vladavine v Rusiji. Putin ima vedno manj vsega: ljudi, denarja, orožja, vpliva, vsega, kar mu omogoča ne samo nadaljevanje vojne, ampak tudi vzdrževanje razmer v sami Rusiji. Navadni Rusi se zavedajo, da je “Akela* zgrešil cilj”.

*Stari vodja tropa volkov iz “Knjige o džungli”. Putina v Rusiji popularno kličejo Akela.

Torej mislite, da so se notranji problemi Rusije šele začeli?

Prigožinov »precedens« je prvič izzval Putinovo avtoriteto in razkril šibkost ruske vojske, ki si ni upala stopiti v neposredni boj z wagnerjevci. Ukrajinski vojaki so bili nad tem dogajanjem navdušeni: če bi se kriza v Rusiji poslabšala, bi to vplivalo na bojno sposobnost njihove vojske. Na trenutni stopnji protesta v Rusiji, ki ni bil odpravljen, ampak le prekinjen, to ne bo vplivalo na potek sovražnosti. Obenem se bo, če se bodo družbenopolitične turbulence v Rusiji povečale, bojna sposobnost ruskih čet zmanjšala, zlasti če bo rusko obrambno ministrstvo izgubilo status. To lahko ukrajinski vojski pomaga pri hitrih zmagah, a v širšem smislu bi lahko ruska globalna kriza predstavljala veliko grožnjo ne le Ukrajini, ampak tudi Zahodu, če procesi jedrske sile postanejo neobvladljivi.

Vir: https://europeanconservative.com/articles/interviews/interview-with-mykola-volkivskyi/