Piše: C.R.

Zmaga pri Hočimu in rožni venec

Med odločilno pomorsko bitko združenih krščanskih flot proti muslimanski armadi pri Lepantu leta 1571 je papež v Rimu odredil veliko procesijo z rožnim vencem v počastitev zmage. V njem je bila ponesena podoba Marije Snežne. Zmaga Svete lige je bila pripisana Marijini priprošnji. V spomin na to je Pij V. 7. oktober razglasil za praznik rožnovenske Matere Božje, podoba Marije Snežne pa je dobila naziv “Salus Populi Romani – Odrešenje rimskega ljudstva”. Od takrat je ta podoba postala ena najbolj čaščenih Marijinih podob v Evropi. Zmaga kristjanov nad islamom v 16. stoletju je povezana s podobnim dogodkom v zgodovini Poljske – bitko pri Hočimu (1621),

Starodavna ikona Marije Snežne v Rimu

Zgodovina te starodavne ikone je povezana z gradnjo bazilike Santa Maria Maggiore. V noči na 3. avgust 352 se je papežu Liberiju in patriciju Janezu v sanjah prikazala Devica Marija in naročila gradnjo templja na kraju, kjer bodo našli svež sneg. Naslednje jutro je bilo eno od pobočij pokrito s snegom. Na Marijino željo so tam zgradili cerkev in vanjo postavili portret Snežne kraljice, ki je danes znana tudi kot boginja zmage ali boginja rožnega venca.

Po bitki pri Lepantu se je slava podobe še povečala. Kmalu so jo kopirali v številnih rimskih ateljejih. Ena od kopij je bila nameščena v cerkvi očetov dominikancev v Krakovu. Iz Rima jo je okoli leta 1588 prinesel kardinal Bernard Maciejowski. Legenda pravi, da je to ista slika, pred katero je v rimskem jezuitskem kolegiju molil sveti Stanislav Kostka. Na Poljskem se je kult okoli slike zelo hitro razvil. Leta 1600, ko je kuga prizadela Krakov, je takratni škof ukazal procesijo s sliko po mestnih ulicah. Kuga se je ustavila. Leta 1601 so sliko uradno poimenovali “Rožni venec” in jo predali bratovščini rožnega venca. Istega leta je bila organizirana druga procesija s sliko: To je bila tudi prva procesija z rožnim vencem. Odtlej so procesije potekale vsako leto, tudi v času nacionalnih kriz.

Ko je leta 1621 400.000 močna turška vojska pod vodstvom Osmana II. prestopila meje Poljske, se je hetman Jan Karol Chodkiewicz s 60.000 možmi 2. septembra utaboril pri Chocimu na Dnjestru. Prva bitka s turško vojsko je Poljakom prinesla zmago, vendar je nepričakovana smrt (24. septembra 1621) priljubljenega poveljnika poljske vojske – zdaj že ostarelega hetmana Chodkiewicza – tako oslabila moč vitezov, da se je zdel poraz neizogiben. Medtem so Turki iz neznanih razlogov preložili odločilno bitko, dokler niso sami podali mirovnega predloga. Poleg tega so se mirovna pogajanja končala s podpisom za Poljsko ugodne pogodbe. Zgodovinarji vidijo razlog za takšen razvoj dogodkov v takratnem dogajanju v Krakovu. Ko je izvedel za hetmanovo smrt, je škof Marcin Szyszkowski v Krakovu odredil slovesno procesijo, med katero so po mestnih ulicah nosili podobo rožnovenske Madone iz dominikanske cerkve. Množice ljudi so ji sledile z rožnimi venci v rokah. Vse hiše so bile zapuščene, saj so vsi hiteli moliti z Bogom za zmago nad neverniki.

Razodetja Device Marije primasu Wawrzyniecu Gembickemu in Stanislawu Lubomirskemu (v sanjah) so postala splošno znana, njihovo sovpadanje z dogodki v Hočimu pa so jemali kot dokaz, da so bile molitve uslišane. Vera v čudežno posredovanje Matere Božje pri Hočimu se je okrepila s krožečo zgodbo o preroškem videnju očeta Mikołaja Oborskega v samostanu jezuitskih očetov v Kaliszu. Medtem ko je 10. oktobra 1621 molil pred Najsvetejšim, je nenadoma zagledal poljske jarke pri Hočimu in dvakrat toliko turških vojakov, nad njimi pa na oblakih v svetlečem vozu blaženo Devico Marijo z otrokom Jezusom in svetim Stanislavom Kostko, ki je klečal pred njo in s prošnjo kazal na poljski tabor. Jezus je iztegnil roke h klečečemu človeku, kot da bi ga hotel dvigniti. Ko se je razširila novica o končnem odboju turške vojske, so jo povezali s sanjami Oborskega. Vsako leto je na dan Hočimske bitke in v spomin na zmago po krakovskih ulicah potekala procesija z rožnim vencem.

Čaščenje Marije Rožnovenske iz cerkve očetov dominikancev v Krakovu je še danes zelo živo, vendar ima bolj zasebni in skriti značaj. Pred čudežno podobo se vedno moli, vsak dan pa se obhaja pogrebna maša za duše umrlih članov rožnovenske bratovščine. Še vedno poteka rožni sprevod, vendar ne več po mestnih ulicah, temveč v notranjosti cerkve do njenih petih kapel.

Krakov praznuje 400. obletnico zmage na Hočimu

Zgodovinska konferenca z naslovom. “Fidei Defensor”, poziv padlim in sveta maša – tako bodo v Krakovu praznovali 400. obletnico zmage pri Hočimu leta 1621. Dogodka sta načrtovana za 9. in 10. oktober 2021.

Ob 400-letnici zmagovite poljsko-turške bitke pri Hočimu bo v soboto, 9. oktobra 2021, v avli Papeške univerze Janeza Pavla II. v Krakovu, Bernardyńska 3, potekala zgodovinska konferenca z naslovom “Fidei Defensor”.

V nedeljo bo ob 9.30 na grobu družine Chodkiewicz na pokopališču Rakowicki v Krakovu potekala slovesnost, ob 12. uri pa ji bo sledila maša v katedrali na Wawelu.

Vir: Niedziela.pl

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj