Piše: C.R.

27 držav članic EU se na srečanju 16. decembra, ki je bilo posvečeno rasti cen energije, ni uspelo dogovoriti o dveh vprašanjih, ki sta ključni za prihodnost Evrope: Trg pravic do emisij CO2 in “taksonomija” energije, tj. seznam energentov, ki se štejejo za čiste v okviru “zelenega pakta” in njegove najnovejše izpeljanke, načrta “Fitfor55”, za katerega se zavzema prvi podpredsednik Evropske komisije in komisar EU za podnebje, nizozemski laburistični politik Frans Timmermans.

Timmermansov križarski pohod proti višegrajskim državam

Potem ko se je Timmermans kot prvi podpredsednik Junckerjeve komisije, pristojne za boljšo pravno ureditev, medinstitucionalne odnose, pravno državo in Listino o temeljnih pravicah, zapletel s Poljsko in Madžarsko zaradi vprašanj pravne države, ima zdaj priložnost, da s pomočjo podnebne politike nadaljuje svoj križarski pohod proti konservativnim vladam v Srednji Evropi, do katerih nikoli ni skrival svojega sovraštva.

Za propad vrha na področju energetske politike sta odgovorna poljski premier Mateusz Morawiecki in njegov češki kolega Andrej Babiš, za katera je bil to zadnji vrh. Njihova zahteva je: izključiti špekulante z evropskega trga pravic do emisije in rezervirati trg za podjetja, ki jih zadevajo emisijske kupone CO2. Druge države to zahtevo podpirajo, vendar niso šle tako daleč, da bi preprečile sprejetje sklepov Evropskega sveta (srečanje voditeljev držav in vlad), ki bi Svetu EU (srečanje pristojnih ministrov) omogočili sprejemanje zakonodaje skupaj z Evropskim parlamentom. To so Madžarska, Slovaška, v manjši meri Bolgarija in tudi Španija.

Obnovljivi viri energije se maščujejo zahodni Evropi

Španski premier Pedro Sánchez pa je bil pripravljen sprejeti sklepe o reformi trga pravic do emisij CO2 brez zavez. Poleg vprašanja pravic do emisij, ki je za Španijo manj pomembno kot za Poljsko in Češko, ki imata še vedno veliko elektrarn na premog (te še vedno predstavljajo skoraj tri četrtine proizvodnje električne energije na Poljskem in skoraj polovico na Češkem), bi bila Španija zainteresirana za skupne nakupe plina z vseevropskim sistemom skladiščenja, medtem ko so države V4 v nasprotju s Španijo in Nemčijo poskrbele, da bodo pozimi začele z dobro napolnjenimi skladišči. Španija je močno razširila tudi uporabo obnovljivih virov energije, kar pa ji ne preprečuje, da bi tudi letos zaradi nestabilnosti teh virov energije in cen plina beležila rekordno rast. Če torej tudi Madrid poziva k reformi sistema trgovanja z emisijami, morda ta razlika v položaju pojasnjuje zagrenjenost socialista Sáncheza po vrhu:

“Obžalujemo, da v Svetu ni bil dosežen dogovor,” je dejal španski predsednik vlade, “vendar pripravljamo pot. To ne pomeni, da se ta vprašanja ne bodo še naprej obravnavala, saj je bilo dogovorjeno, da se bo o ukrepih v zvezi s cenami plina in veleprodajnim trgom nadalje razpravljalo na naslednjih sejah Sveta. Zelo blizu smo bili dogovoru, da bi Komisija v svojih poročilih o trgu električne energije in kratkoročnem odzivu na cene, ki bodo objavljena aprila prihodnje leto, ravnala odločneje in podrobneje, vendar nekatere države žal niso sprejele tega minimalnega dogovora, ki pa je bil za nas zadosten, saj je omogočil napredek.”

Ker Poljska in Češka nista hoteli storiti ničesar glede eksponentnega naraščanja cen emisijskih kuponov, se je predsednik Evropskega sveta Charles Michel po 14 urah zasedanj odločil, da vrh zaključi. Od začetka leta se je cena ene tone izpuščenega ekvivalenta CO2 zvišala z 31 na 90 evrov. Ta nestabilnost podjetjem onemogoča gospodarske izračune ter vpliva na cene, ki jih plačujejo podjetja in gospodinjstva, kar vodi v inflacijo in osiromašenje. Na Poljskem je tveganje osiromašenja zaradi pravic do emisij CO2 še večje, ker se 5,8 milijona (40 %) gospodinjstev oziroma 15 milijonov ljudi ogreva iz toplotnih omrežij, ki jih napajajo termoelektrarne na premog, ta gospodinjstva pa neposredno občutijo vpliv zvišanja cen pravic do emisij. Samo največji poljski proizvajalec električne energije PGE, ki upravlja približno 40 elektrarn, ki večinoma uporabljajo premog, je za emisijske kupone v letu 2020 plačal 6 milijard zlotov (približno 1,3 milijarde EUR). To je bilo dvakrat več kot v letu 2019, cena za tono ekvivalenta CO2 pa je bila precej nižja kot letos. Drugi veliki proizvajalec energije, družba Enea, je leta 2020 za pravice do emisije porabil 1,1 milijarde evrov, kar je 45 % več kot leta 2019.

Absurdnost tega sistema je v tem, da bodo morali poljski proizvajalci električne energije že čez nekaj let plačati znesek, ki je enak pričakovanim stroškom poljskega programa jedrske energije, ocenjenim na 80 milijard zlotov v 20 letih.

Evropa se sooča s fiaskom glede cen energije – skupina V4 je proti

“Emisijski kuponi nikoli ne bi smeli biti na trgu, saj gre za davek, davek pa ne more biti na trgu, to je popoln nesmisel,” je ob robu vrha novinarjem povedal Čeh Babiš, “Komisija pa z umikom emisijskih kuponov sama vpliva na trg.” V okviru zelenega pakta in morda kmalu še bolj ambicioznega načrta Fitfor55 se bodo pravice do emisij dejansko postopoma zmanjševale, kar bo dvignilo ceno pravic do emisij, ki se ponovno prodajajo na trgu. Zamisel je bila, da bi podjetja, na katera bi te pravice vplivale in ki bi imela manj emisij, lahko prodala svoje neizkoriščene pravice drugim podjetjem, ki so izčrpala svoje pravice, in tako ustvarila spodbudo za manjše emisije CO2. Težava je v tem, da je trg odprt za vse in da nekateri hedge skladi zdaj pomagajo povečevati nestanovitnost cen, čeprav je obseg problema v nedavnem poročilu organov EU sporen.

V nasprotju s španskim kolegom je poljski premier Mateusz Morawiecki menil, da si “v tako zgodovinskem trenutku ne moremo privoščiti, da bi sprejeli praktično prazne sklepe”, saj se “danes soočamo s krizo cen na energetskih trgih, na trgu plina in električne energije, kakršne še ni bilo. (…) Ta cenovna kriza z zelo visokimi cenami energije vpliva na inflacijo, na navadne državljane, na ljudi, na Poljake, Hrvate, Slovence, na vse državljane EU.”

“Energija je bila najpomembnejše vprašanje in obžalujem, da se je moj zadnji Svet tako končal,” je sklenil Andrej Babiš iz Češke republike, ki pa prav tako ni bil pripravljen sprejeti sklepov, s katerimi bi bilo vzpostavljeno sedanje stanje.

Madžarski premier Viktor Orbán je v videoposnetku, ki je bil predvajan na predvečer vrha 16. decembra, to vprašanje postavil v bran družinam. “Skupaj s Poljaki, Čehi in Slovaki bomo spremenili pravila o cenah energije in jo pocenili za družine,” je dejal. “Prav tako želimo preprečiti načrt Bruslja, da uvede davek za lastnike stanovanj in avtomobilov.” “Čehi, Poljaki, Slovaki, Madžari in morda Bolgari se bodo skupaj borili za zaščito interesov družin,” je nadaljeval Orbán.

EU: kmalu trgovanje z emisijami za promet in stanovanja!

Madžarski premier je omenil načrte Bruslja, da bi sistem trgovanja z emisijami, ki je v EU doslej veljal le za industrijo, energetiko in letalstvo, razširil tudi na prometni in stanovanjski sektor. Tik pred četrtkovim srečanjem voditeljev držav in vlad je poljski premier zagotovil, da bo “zelo glasno protestiral proti vključitvi daljinskega ogrevanja, tople vode in prevoza, torej goriv, v ta sistem [pravic do emisij]”. Nova češka ministrica za okolje v vladi Petra Fiale Anna Hubáčková je enakega mnenja: “Predlog, da se v sistem trgovanja z emisijami vključita cestni promet in ogrevanje stavb, v sedanji obliki zelo težko sprejmemo, saj bi se zaradi verjetnih negativnih socialnih učinkov lahko znatno povečalo tveganje energetske revščine v naši državi,” je dejala pred svojim prvim srečanjem z evropskimi kolegi.

Druga sporna točka na vrhu je bila “taksonomija”, ki jo je pripravila Evropska komisija, tj. seznam energij, ki se v okviru podnebnega svežnja EU štejejo za čiste. Države V4 in večina drugih nekdanjih vzhodnoevropskih držav (Estonija, Hrvaška, Slovenija, Romunija, Bolgarija) ter Finska želijo, da se jedrska energija vključi v to taksonomijo, prav tako Francija. Avstrija, Luksemburg in v manjši meri tudi Nemčija temu strogo nasprotujejo. Nemčija se je odločila, da bo postopoma ukinila jedrsko energijo, namesto tega pa želi, da se plin vključi v evropsko taksonomijo kot prehodni energent, ki bo nadomestil premog. Iz istih razlogov in ker Poljska v nasprotju s Češko in Madžarsko še nima jedrskih elektrarn, zahteva, da se v taksonomijo vključi tudi plin.

Poljska nepopustljivost na tem vrhu je lahko povezana tudi z zavrnitvijo Evropske komisije, ki jo podpirajo nekatere države članice (Nizozemska, Francija …), da bi v okviru spora o “pravni državi” in “evropskih vrednotah” sprostila sredstva iz svežnja spodbud EU naslednje generacije, namenjena Poljski in Madžarski. Na Poljskem se v vladnem taboru, tudi v vladi, pojavljajo glasovi, ki želijo blokirati podnebni sveženj EU kot povračilni ukrep, deloma zato, ker bo Poljake še posebej drago stal. Nekateri predlagajo, da se Poljska preprosto umakne iz sistema EU za trgovanje z emisijami, vendar predsednik vlade Morawiecki zaenkrat ne želi ničesar spreminjati in predlaga omejitev cene pravic do emisij CO2.

“Podnebno politiko EU moramo prilagoditi možnostim vseh držav in ne le pričakovanjem najbogatejših,” je oktobra dejal poljski premier. “Zato bom Evropskemu svetu predlagal dve rešitvi, ki lahko učinkovito zajezita rast cen električne energije. Prvič, Unija bi morala vsaj za nekaj časa uvesti najvišje stopnje za emisije CO2, saj te spodbujajo inflacijo na energetskih trgih.” Nekdanji direktor banke je poudaril, da so “pravice do emisij CO2 postale blago, s katerim se trguje na borzi, tako kot z zlatom, nafto ali delnicami podjetij. (…) Še v letih 2017-2018 so ljudje plačevali od 5 do največ 15 evrov na tono. Od takrat je cena zdaj več kot 60 EUR [in decembra celo 90 EUR, opomba urednika], v samo enem letu pa so se cene zvišale za 100 % [zdaj za 200 %, opomba urednika]. Gre za čisto špekulacijo, ki prinaša denar peščici vlagateljev, milijonom družin in tisočim podjetjem pa povzroča izgube.”

“Drugič,” meni Mateusz Morawiecki, “EU mora opustiti nov sistem trgovanja z emisijami za stavbe in promet, saj bodo cene energije v primeru uvedbe tega sistema ponovno poskočile, kar bo prizadelo denarnico večine državljanov EU.

 

Ta članek je bil prvič objavljen v časopisu VISEGRÁD POST, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj