Piše: C.R.
Poljska je v nekaj tednih sprejela dva milijona beguncev in mnogi Poljaki so zaskrbljeni, da bi lahko bila Poljska naslednja Putinova tarča. Vendar podpredsednik poljske vlade Piotr Gliński ne vidi razloga, zakaj bi to moralo pomeniti večje vključevanje v EU. V obsežnem intervjuju za Telegraph je Gliński zavrnil predlog o evropski vojski in opozoril, da bi lahko poskusi nadaljnje centralizacije oblasti v Bruslju privedli do množične represije v Evropi, podobne tisti v Sovjetski zvezi.
” Ne verjamem v evropsko vojsko. To ni dobra zamisel,” je dejal podpredsednik v intervjuju. “Raje imam Nato. Vloga ZDA in Velike Britanije je zame pomembnejša, zato [pogovori o evropski vojski] ne stabilizirajo razmer.”
Gliński ni zaskrbljen le za prihodnost svoje države, ampak tudi celotne Evrope. “Kot lahko vidimo v Ukrajini, je [volja do boja] nekaj, kar je absolutno najpomembnejši dejavnik,” pravi. “Kajti tudi če imate orožje, če imate tehnologijo, ste lahko zelo šibki, če nimate te sposobnosti, da žrtvujete svoje življenje, da branite svoje vrednote, svojo družino, svoj narod. In nisem prepričan, da je sodobna Evropa pripravljena na takšno soočenje.”
Na vprašanje o nasprotnih vizijah za prihodnost EU, prve o tesnejšem povezovanju in “več Evrope” ter druge o nacionalni suverenosti in ohlapnejšem sodelovanju, se odločno zavzema za slednjo: »Sanje o evropski naddržavi so utopične, Poljska pa bolje kot večina ve, kje se utopične ideologije končajo. Utopično razmišljanje je povzročilo veliko žrtev in veliko, res, res groznih stvari, kot je komunizem; sto milijonov žrtev«.
Gliński, profesor sociologije, ki se je pred vstopom v profesionalno politiko specializiral za kulturo in civilno družbo, ne opravlja le funkcije podpredsednika vlade, temveč tudi funkcijo ministra v ministrstvu za kulturo in nacionalno dediščino. Zelo je kritičen do multikulturalizma, »prebujenstva« in ostalih levo liberalnih ideologij, ki uničujejo evropske tradicije in kulturo.
»Izgubili so občutek, kaj je zares pomembno v življenju narodov,« pravi gospod Gliński. » Izgubili so ga že pred leti. Prva vidna kriza je bila verjetno po vojni, ko so bili tako osredotočeni na levičarske ali komunistične ideje, seveda so bili do neke mere še vedno v krščanskem izročilu… vendar so se pojavili [znaki] prvih dekadentnih sprememb. Med intelektualci v Evropi je bilo zelo priljubljeno postmodernistično razmišljanje ali ideje in te različne vrste marksizma. Šibkost Evrope na splošno izhaja iz te tradicije. Evropske institucije niso pripravljene vzpostaviti učinkovitega nasprotovanja nevarnosti z vzhoda.«
Nedavno glasovanje Evropskega parlamenta o nadaljevanju gospodarskih sankcij proti Poljski in Madžarski kljub dogodkom v Ukrajini in njuni vodilni vlogi pri obvladovanju begunske krize je zaostrilo obstoječe napetosti. Bruselj trdi, da se Poljska upira nadrejenosti evropskega prava, in izraža zaskrbljenost glede neodvisnosti njenega sodstva. Poljska vlada te obtožbe označuje za lažne in nepravične. Na vprašanje o teh sankcijah Gliński primerja “organiziran čudež” poljskega odziva na milijone ukrajinskih žensk in otrok, ki so od začetka vojne prihajali čez mejo, in to, da EU po njegovem mnenju zavrača pomoč Poljski. “Dejanske materialne podpore [s strani EU] ni. Nekaj se pogovarjamo. Nekaj je obljub. Vendar porabljamo svoj denar. Organiziramo svoje ljudi in poskušamo narediti vse, kar je v naši moči v teh razmerah. Po drugi strani pa … imamo še vedno sankcije proti Poljski, ki so politično motivirane.”
Video https://www.youtube.com/watch?v=mTCcEwdwpsg&t=7s
Vir: Telegraph
Slovenian