Rubén Herrero de Castro: Rusija se je želela obnašati kot velesila, vendar to ni

Piše: Álvaro Peñas

Intervju z Rubenom Herrero de Castrom, doktorjem političnih ved in sociologije na Univerzi Complutense v Madridu in profesorjem mednarodnih odnosov na Fakulteti za politične vede iste univerze. Je raziskovalec na Inštitutu Franklin Univerze Alcalá de Henares in v raziskovalni enoti za varnost in mednarodno sodelovanje ter avtor več knjig, med drugim knjige Izmišljena resničnost (The Invented Reality). Perceptions and the Foreign Policy Decision-Making Process (2007) in John F. Kennedy and Vietnam. The Fall of Camelot (2011). Rubén Herrero redno sodeluje v različnih radijskih in televizijskih oddajah.

Po petnajstih mesecih vojne Rusiji ni uspelo zlomiti Ukrajine. Ali je Putin verjel lastni propagandi? Ali je Rusija želela ponovno postati Sovjetska zveza?

Rusija verjame, da je Sovjetska zveza ali ruski imperij. Vprašanje je, ali je Rusija velesila – in to ni. Druga stvar je, če bi se želela obnašati kot velesila, in velesila bi se dejansko morala obnašati tako, kot se je obnašala Rusija. Danes je Rusija zaradi svojega jedrskega orožja in energetskih virov srednje velika sila. Nič več in nič manj. In takšna sila ne more sanjati, da je sovjetski prostor še vedno na dosegu roke. Rusija ne more odločati o tem, katera država se bo pridružila Natu ali EU, niti ne more določati varnostnega območja Nata ali ZDA v Evropi. Kot je dejal Tukidid v Peloponeški vojni: “Močni delajo, kar imajo moč narediti, šibki pa sprejemajo, kar morajo sprejeti”. Rusija bi se morala vključiti v mednarodno družbo, zgraditi narativ in ne vdreti v suvereno državo pod pretvezo, kot je varnostni obroč ZDA, Nata in EU, ali z argumentom “denacifikacije”. Po več kot letu dni so razmere katastrofalne. Tako imenovana druga največja vojska na svetu ima proračun v višini 65 milijard dolarjev, Rusija pa je to, kar je, zaradi svojega jedrskega orožja.

Koliko znaša španski vojaški proračun?

Če upoštevamo vse s tem povezane postavke, med 12 in 15 milijardami dolarjev. Rusija z vsemi postavkami okoli 75-80. ZDA imajo proračun v višini 800 milijard dolarjev. Ne igrajo v isti ligi, celo Savdska Arabija ima večji proračun.

In na koncu imamo slabo vodeno in pripravljeno vojsko z zastarelim orožjem in brez bojne morale, ki ni sposobna doseči svojih ciljev: niso omejili Natovega obroča, ki se je z vključitvijo Finske in prihodnjim vstopom Švedske povečal. Prav tako niso dosegli “denacifikacije”, ki je fantazija. Ko so ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova opozorili, da je Zelenski Jud, je odgovoril: “Kot Hitler”. Ruski voditelji nimajo stika z realnostjo.

Kaj mislite, da se bo zgodilo v vojni?

Verjamem v ukrajinsko zmago. Ukrajina prejema orožje in finančna sredstva od ZDA in vseh zaveznic ter ima zelo dobre vojake, katerih morala je zelo visoka. Zakaj smo velikodušni do Ukrajine? Ker Ukrajina bije našo vojno in ker Rusija ne more zmagati. Rusija ne more zmagati zaradi logistike in zato, ker takšnega napada na suvereno državo ne smemo dovoliti: to bi pomenilo konec Evrope. Nihče ne želi biti naslednji, zato so se vsi združili proti Rusiji. Celo EU je prvič v svoji zgodovini namenila 5 milijard evrov za vojaške izdatke. To je sicer skromna vsota, a vseeno zelo jasen signal. V tem kontekstu je logično, da se Zelenski ni pripravljen pogajati z Rusijo.

Kitajska se je ponudila, da bo posredovala pri pogajanjih, ukrajinski odgovor pa je zahteva po vrnitvi na meje iz leta 1991.

Očitno. To bi lahko imelo učinek domin v regiji. Nato bo Gruzija zahtevala neodvisnost Južne Osetije, Čečenija pa neodvisnost. Celo Japonska je zahtevala Kurilske otoke, ki jih je po drugi svetovni vojni zasedla ZSSR in s tem grobo kršila Sanktpeterburško pogodbo iz leta 1875, ki je določala, da so otoki japonski. In kako bo Zelenski popustil vojski alkoholikov, kaznjencev in kriminalcev, kot so Wagnerjevi, slabo opremljeni in nezadostno oskrbovani vojski, brez mednarodne podpore, brez strateškega načrta … Pošiljati morajo celo tanke iz šestdesetih let, tiste, ki so jih poslali v Prago ali Budimpešto.

Se vam ne zdi, da je to zato, ker jim ni uspelo razmisliti o dolgotrajni vojni v Ukrajini?

Da, Rusija igra z eno karto naenkrat: ZDA in njihovi zavezniki se obračajo k Ukrajini, ker Rusija zaradi tega ostaja tam, kjer jo želijo, obtičala je v Donbasu. Poleg tega ogromno število žrtev izčrpava rusko vojsko, ker ni izdatne demografske zamenjave kot v preteklosti- Rusija je vodilna na svetu po splavih in ločitvah. Čeprav bi mnogi Rusi radi videli Putina kot prvaka patriotizma, bo prej ali slej Rusija to vojno izgubila. Edina stvar, ki bi lahko odgodila poraz Rusije, je, če bi ZDA prenehale pomagati Ukrajini, vendar se to ne bo zgodilo.

Donald Trump je nedavno izjavil, da bo vojne konec v enem dnevu, če bo izvoljen za predsednika, nekateri konservativci pa celo pozivajo k opustitvi Ukrajine. Bi se to res lahko zgodilo ali gre le za volilni populizem? Kakšen učinek bi imela opustitev Ukrajine s strani ZDA?

Prepričan sem, da če bi Donald Trump še naprej ostal predsednik ZDA, Rusija ne bi nikoli napadla Ukrajine. Zakaj? Ker je Trump odvračilni dejavnik, in če bi se nekdo želel nepremišljeno gibati po odru, bi Trump rekel: “Dobro premisli, kaj boš storil, ker se bom odzval množično in nesorazmerno”. To smo videli v primeru Severne Koreje, Irana in tako naprej. Če bo Trump zmagal na volitvah, se ne bo umaknil iz Ukrajine, ampak bo poskušal Putina prepričati, naj se umakne iz Ukrajine, tako da mu bo ponudil kakšen izhod. Niti ne “častnega miru”, kot ga je sklenil Nixon v Vietnamu, ali predaje ozemelj, ki jih ni mogel braniti, ampak nekaj bolj simboličnega, kar bi Rusiji omogočilo, da zgradi drugačno pripoved kot vojaški poraz.

Trump ne bi pustil Ukrajine na cedilu, ne bi dopustil tako bednih podob, kot smo jih videli v Afganistanu pod Bidenom. Trenutno so nacionalni interesi ZDA odvisni od zmage Zelenskega.

Bi nas morale skrbeti občasne ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja?

V mednarodnih odnosih obstaja nekaj, kar se imenuje teorija racionalnega odločanja. Nekdo misli, da bo Rusija čez Donbas izstrelila taktično jedrsko orožje na naseljenem ali nenaseljenem ozemlju. To nima nobenega taktičnega, strateškega, logičnega, racionalnega ali političnega smisla, Nato pa je že opozoril, da bo konvencionalno uničil rusko vojsko, nameščeno v Ukrajini. Po drugi strani pa bi takšna odločitev Rusijo popolnoma izolirala, saj Putina ne bi mogla podpreti nobena država na svetu, niti Kitajska.

Kaj menite o vlogi Španije v vojni v Ukrajini?

V Španiji imamo to nesrečo, da imamo vlado, ki je v resnici destruktivna, diabolična in socialistična sekta, ki deluje proti Španiji in Špancem ter seveda proti Evropejcem in tudi Ukrajincem ter proti vsemu, kar je lepo, dobro in dostojno. Naša vlada je zelo naklonjena praznim dejanjem sodelovanja in je naklonjena Ukrajini, vendar je resnična pomoč zelo omejena, kot smo videli pri poslanem materialu in orožju. Tisto malo, kar je bilo poslano, ni bilo kakovostno ali pa je bilo na podlagi dobronamernega pogleda na konflikt sestavljeno iz čelad in kompletov za prvo pomoč. Obljubljeni leopardi so nujni za našo nacionalno obrambo, tisti, ki so potrošni, pa so v žalostnem stanju. Kar je obljubljeno, ne more biti dano, tako kot se to dogaja v notranji politiki. Res je, da v civilni družbi obstaja ogromno solidarnosti in humanitarne pomoči, vendar mora vlada vedeti, da se vojne dobivajo z ognjeno močjo. Preberite Clausewitza, ki pravi, kako mora izgledati sodelovanje v vojni. Za demoralizacijo nasprotnika je treba nameniti sredstva, to je Clausewitzova totalna vojna: volja do zmage s potrebnimi sredstvi. Vojne se zmagujejo z logistiko, ognjeno močjo in politično voljo, ne pa s pošiljanjem pisanih medicinskih pripomočkov.

Prav tako je treba upoštevati, da je stanje oboroženih sil v Španiji, tako kot v drugih evropskih državah, še vedno zelo slabo.

Od našega dejanskega proračuna za oborožene sile, ki znaša približno 10 milijard, gre polovica za plače. Kaj storiti s petimi milijardami? Ponovno moramo razmisliti o obrambi in varnosti. Razmišljanje Hansa Morgenthaua, očeta klasičnega realizma, ki je trdil, da je zunanja politika vprašanje moči in nacionalnih interesov, je zdaj spet v modi. Če skrbite za nacionalne interese, ne boste izvajali avanturistične zunanje politike. Gre za moč, varnost, nacionalne interese, zmogljivosti in ognjeno moč. Morgenthau je imel prav.

Ta vojna je dokazala, da je imela poljska konservativna vlada prav, in videli smo, kako so se zamenjale vlade v Italiji, na Švedskem in Finskem. Ali bi lahko ta vojna pomenila resnično spremembo smeri v Evropi spričo progresivnih distopij?

Da. Po eni strani je zgodovinska desnica v popolnem zatonu, saj je izgubila svoje vrednote in prevzela vse progresivne miselnosti, po drugi strani pa so svoj zaton začeli tudi socialisti. Trenutno je razprava o tem, ali podpreti Agendo 2030 in gibanje woke ali braniti domoljubje. In vojna v Ukrajini je pokazala, da so vrednote, kot sta domoljubje ali moškost, vrednote prvega reda, te vrednote pa ustrezajo tej novi patriotski desnici, ki prihaja na oblast v vse več državah.

Vir: Deliberatio