Piše: Judith Bergman

Nova švedska predsednica vlade, socialdemokratka Magdalena Andersson, ki je bila pred tem finančna ministrica, ima pred seboj težko nalogo: spopasti se mora z vse večjim nasiljem tolp in streljanji v švedskih mestih. Njenemu predhodniku Stefanu Löfvenu v sedmih letih mandata ni uspelo zajeziti eksponentnega porasta streljanja. Švedski parlament je novembra tesno izvolil Anderssonovo za Löfvenovega naslednika, potem ko je Löfven avgusta napovedal svoj odstop.

“Švedska je fantastična država, vendar se soočamo s številnimi resnimi težavami,” je dejal Anderssonova. “Obrniti nameravam vsak kamen, da bi odpravil rasne razlike in zatrl nasilni kriminal, ki pesti Švedsko…”

Švedska se sooča z veliko več kot le “resno težavo”. Švedska že več let podira rekorde v številu kaznivih dejanj, vendar noče odkrito govoriti o povezavi med migracijami in nasiljem tolp. Ta zadržanost je morda posledica kombinacije politične korektnosti in švedskega strahu, da ne bi izpolnila lastne ambicije, da postane “svetovna humanitarna velesila”. Vodja opozicijske stranke Moderaterna Ulf Kristersson je že leta 2019 razmere opisal kot “skrajne za državo, ki ni v vojni”.

Dolgo časa je bila vsaka javna razprava o povezavah med migracijami ter naraščajočim kriminalom in nasiljem tolp tabu. Objavljanje statističnih podatkov na to temo je bilo nenadoma ustavljeno, potem ko jih je švedski nacionalni svet za preprečevanje kriminala (Brå) objavil dvakrat – leta 1996 in 2005. Leta 2017 je takratni minister za pravosodje Morgan Johansson zavrnil objavo statističnih podatkov o etničnem poreklu storilcev kaznivih dejanj na Švedskem, češ da so nepomembni. Večina poslancev je podprla njegovo mnenje. Zasebne raziskave na to temo so bile preprosto prezrte. Ko pa so streljanja postala nekaj običajnega in je bilo vedno več nedolžnih mimoidočih pohabljenih in ubitih, je neizrekljivo vse bolj postajalo tema razprav.

“Danes ni nobena skrivnost, da je velik del težav s streljanjem in eksplozijami tolp in organiziranega kriminala povezan z migracijami na Švedsko v zadnjih desetletjih,” je maja v komentarju zapisal vodja policije v Göteborgu Erik Nord.

“Če imate priložnost spremljati stvari na individualni ravni, kot to počnem jaz, vidite, da so pravzaprav vsi, ki streljajo ali so ustreljeni v spopadih tolp, z Balkana, Bližnjega vzhoda, severne ali vzhodne Afrike.”

Švedski nacionalni svet za preprečevanje kriminala (Brå) je avgusta v popolnem preobratu, ki odraža, kako zelo se je od leta 2017 spremenilo razpoloženje na Švedskem, prvič po 16 letih objavil novo poročilo s statističnimi podatki o etničnem izvoru registriranih storilcev kaznivih dejanj in zapisal:

“Razdelitev registriranih kaznivih dejanj med osebe z domačim in tujim poreklom je pogosto predmet razprave. Švedski nacionalni svet za preprečevanje kriminala (Brå) je na to temo že objavil dve raziskavi, vendar je od objave zadnje študije (2005), ki se je osredotočila na registrirano kriminaliteto v obdobju 1997-2001, minilo več let. Od leta 2001 se je priseljevanje na Švedsko povečalo, sestava tujega prebivalstva pa se je spremenila. Na podlagi tega je bila začeta pričujoča študija, katere namen je bil posodobiti in izboljšati bazo znanja o kriminalu med osebami domačega in tujega porekla.”

V poročilu je navedeno:

“Tveganje, da bodo registrirane kot storilci kaznivih dejanj, je največje pri osebah, rojenih na Švedskem z dvema staršema, ki nista rojena doma, sledijo osebe, rojene v tujini … Tveganje, da bodo registrirane kot storilci kaznivih dejanj, je 2,5-krat večje za osebe, rojene v tujini, kot za osebe, rojene na Švedskem z dvema staršema, rojenima doma. Pri osebah, rojenih na Švedskem z dvema staršema, ki nista bila rojena doma, je tveganje nekoliko več kot trikrat večje.”

Švedska ima največje število smrtnih žrtev streljanja na milijon prebivalcev v Evropi, je razvidno iz primerjalne študije smrtnih žrtev streljanja, ki jo je maja objavila družba Brå. Švedska je tudi edina država v Evropi, kjer se je število streljanj s smrtnim izidom od leta 2005 povečalo. Leta 2020 je bilo v 366 strelskih incidentih ubitih 47 ljudi, 117 pa ranjenih. V letu 2021 je bilo do novembra ubitih že 42 ljudi in 290 streljanj. Po mnenju Brå:

“Število umorov s strelnim orožjem je na Švedskem v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo visoko, saj na leto umrejo približno 4 ljudje na milijon prebivalcev. Povprečje v Evropi je približno 1,6 smrti na milijon prebivalcev. V nobeni od drugih držav, vključenih v študijo, ni bilo zabeleženo povečanje, ki bi bilo primerljivo s povečanjem na Švedskem. Namesto tega se je v večini teh držav število umorov in število umorov s strelnim orožjem stalno zmanjševalo.”

Leta 2019 je policija ocenila, da se bo problem nadaljeval več let. “Pričakujemo, da bi to [streljanje in ekstremno nasilje] na najbolj ranljivih območjih lahko trajalo od pet do deset let,” je leta 2019 dejal nacionalni policijski komisar Anders Thornberg. “Droge so uveljavljene v družbi in jih kupujejo običajni ljudje. Obstaja trg, za katerega se bodo tolpe še naprej borile.”

“Raziskave kažejo,” poroča Brå, “da je porast smrtonosnega nasilja s strelnim orožjem na Švedskem močno povezan s kriminalnim okoljem na ranljivih območjih.”

Švedska policija je prišla do enakega zaključka: “Ranljiva območja so središče organiziranega kriminala,” je nedavno zapisala švedska policija. “Kriminalci na ranljivih območjih prenašajo kriminal v druge dele države.”

Švedska policija opredeljuje “ranljiva območja” kot “geografsko omejena območja, za katera je značilen nizek socialno-ekonomski status in na katerih imajo kriminalci vpliv na lokalno skupnost”.

Po zadnjem poročilu o ranljivih območjih, ki ga je 3. decembra objavila švedska policija, je takšnih enklav 61. Po podatkih švedske policije so nekatera od teh območij opredeljena kot “posebej ranljiva območja”, kjer so težave še večje. Zanje so značilni “sistematične grožnje in nasilna dejanja”, zlasti proti pričam kaznivih dejanj, skoraj nemogoče delovne razmere za policijo in “vzporedne družbene strukture, ekstremizem, kot so sistematične kršitve verske svobode ali močni fundamentalistični vplivi in svoboščine, ki omejujejo človekove pravice, ljudje, ki potujejo, da bi sodelovali v bojih na konfliktnih območjih, [in] velika koncentracija kriminalcev.” Lahko jih imenujemo tudi območja prepovedi vstopa.

Na Švedskem, ki ima približno 10 milijonov prebivalcev, živi na 61 ranljivih območjih 556.000 ljudi, kar je 5,4 % švedskega prebivalstva, je razvidno iz poročila “Dejstva o spremembah – poročilo o 61 ranljivih območjih na Švedskem”. Trije od štirih prebivalcev ranljivih območij imajo tuje poreklo; najpogostejše države rojstva so Sirija, Turčija, Somalija, Poljska in Irak. Poročilo navaja, da je število prebivalcev s tujim poreklom na ranljivem območju različno. V petih ranljivih območjih v državi je delež prebivalcev s tujim poreklom 90 % ali več: Rosengård v Malmöju, Hovsjö v Södertäljeju, Fittja v Botkyrki, Rinkeby/Tensta v Stockholmu in Hjällbo v Göteborgu. Na Švedskem živi približno 2,5 milijona ljudi s tujim poreklom, od tega jih 16,2 % po podatkih poročila živi na ranljivih območjih. Švedska policija je v nedavnem sporočilu za javnost zapisala:

“Glavni razlog za streljanje in eksplozije so razmere na ranljivih območjih, kjer se prebivalci počutijo ogrožene s strani kriminalcev, kjer se odkrito trguje z drogami in kjer so kriminalci v nekaterih krajih ustvarili vzporedne družbene strukture.”

Nova švedska predsednica vlade je napovedala, da bo končno uvedla strožje kazni, ki bodo odvračale tolpe.

“Za kazniva dejanja tolp bodo uvedene še strožje kazni,” je 30. novembra v svoji prvi vladni politični izjavi napovedala Andersonova.

“Priče ne bi smeli utišati z grožnjami, temveč jim je treba zagotoviti podporo, ki jo potrebujejo za varno opravljanje svojih dolžnosti. Lažje bo aretirati ljudi, osumljene hudih kaznivih dejanj … Tisti, ki storijo več kaznivih dejanj, bi morali biti strožje kaznovani. Ukinjene bodo skrajšane kazni za mladoletnike, stare od 18 do 20 let, ki storijo težja kazniva dejanja. Kazni bi morale bolje odražati resnost kaznivih dejanj, tudi če so storilci še mladi.”

Skrajšane zaporne kazni za mladoletnike so glavna ovira pri reševanju težav, saj so mladi med glavnimi povzročitelji nasilja v tolpah, v katere so zdaj vključeni tudi otroci.

V šestih od sedmih policijskih regij tolpe uporabljajo 12-letne otroke za svoje kriminalne dejavnosti, vključno s prodajo drog in prevozom orožja. V mestih Stockholm in Göteborg policija navaja, da je v kriminalne dejavnosti tolp vključenih več sto otrok. Po podatkih švedskih obveščevalcev se je v zadnjih letih povečalo novačenje otrok, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa kriminalne združbe zdaj novačijo že osemletne otroke.

Avgusta je policija v mestu Kristianstad aretirala tri najstnike, stare okoli 15 let, ki so ustrelili in hudo poškodovali dva moška in 60-letno žensko, ki so bili ob nepravem času na nepravem kraju. “Na žalost je to postala rutina,” je dejal lokalni uslužbenec. “Če je bilo streljanje ponoči, je naslednji dan običajno še več streljanja … Ljudje se bojijo, da bi se znašli v središču ognja.”

 

Judith Bergman, kolumnistka, pravnica in politologinja, je zaslužna višja sodelavka inštituta Gatestone.

 

Ta prispevek je bil prvič objavljen na GATESTONE INSTITUTE, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.

 

 

 

 

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj