Piše: Álvaro Peñas
Enaindvajsetega decembra 2021 je madžarski premier Viktor Orbán na novoletni tiskovni konferenci odgovarjal madžarskim, angleškim in nemškim novinarjem. Breizh-Info je izbral in prevedel naslednja vprašanja, ki bodo morda zanimiva za zahodnega bralca.
Noémi Németi (madžarska televizija): Predsednik vlade, rad bi vas vprašal o več vprašanjih. Najprej, kakšen vpliv bodo imeli ukrepi, ki jih je vlada doslej sprejela v okviru tretjega odmerka cepiva, na nov val pandemije, širjenje različice Omicron in prihod cepiv za posamezne različice, ki ste jih omenili. Ali vlada razmišlja o novih ukrepih, da bi povečala trenutno splošno 60-odstotno stopnjo cepljenja in spodbudila čim več ljudi, da prejmejo tretji odmerek?
Viktor Orbán: Še vedno menimo, da je tretji odmerek nujen, zato v zvezi s tem ne nameravamo ničesar spreminjati. Ne glede na to, kakšna cepiva bodo na voljo, še naprej pozivamo vse, da se cepijo s poživitvenim cepivom. Eden od očitnih pristopov bi bila uvedba obveznega cepljenja, kar nekatere države tudi poskušajo storiti. Osebno bi se temu rad izognil. Pravkar smo govorili o madžarskem kulturnem kontekstu in na splošno o nacionalnem duhu. Mislim, da je madžarska miselnost ali instinkt takšen, da bi se ljudje še bolj upirali obveznemu cepljenju, kot se zdaj upirajo prostovoljnemu cepljenju. Zato je lažje doseči srca in misli ljudi s prepričljivimi argumenti kot s silo.
Takšna je Madžarska, takšni smo mi in zato po mojem mnenju obvezno cepljenje ne bi delovalo. Da bi Madžare prepričali, naj se cepijo s tretjim odmerkom cepiva, bomo storili vse, kar je v naši moči: telefonski klici, osebni stiki, organizacija dni cepljenja, podpora staršem in pošiljanje pisem. Zato ne predlagam nobene spremembe strategije, tudi če se bo pojavila različica Omicron.
Naše bolnišnice so zelo dobro opremljene in imajo veliko postelj. Po potrebi lahko zagotovimo še več postelj za intenzivno nego. Naši zdravniki in medicinske sestre odlično opravljajo svoje delo. Po potrebi je bilo mogoče v naše bolnišnice napotiti tudi policiste in vojake. To pomeni, da ne predvidevam novega vala okužb, ki bi bil tako močan, da ga madžarski zdravstveni sistem ne bi mogel obvladati, čeprav so potrebna velika prizadevanja. Ne morem si predstavljati vala, v katerem madžarski zdravstveni sistem ne bi mogel poskrbeti za vse in storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi rešil življenja ali olajšal trpljenje bolnikov.
Noémi Németi (madžarska televizija): V zvezi z energetsko politiko: ali menite, da bo – ali bi lahko bilo – do sklenitve dogovora med državami članicami EU treba sprejeti nadaljnje ukrepe za uravnavanje cen na tem področju?
Viktor Orbán: Cene energije za gospodinjstva so fiksne že osem let. Po dolgih razpravah smo končno uvedli ureditev cen goriva tudi za vozila. Razmišljamo o omejevanju cen za nekatere osnovne potrošniške dobrine, vendar si od tega pristopa ne obetamo veliko in naše dosedanje izkušnje so negativne. Spremljamo ukrepe, ki jih izvajajo druge države. Menim, da je danes najboljša pomoč, ki jo lahko damo Madžarom, čim večji dvig plač in pokojnin.
Menim, da imamo tu največ možnosti za ukrepanje. Zato veliko bolj razmišljamo o dvigu plač in pokojnin kot o omejevanju cen. Sprejeli smo ukrepe za uravnavanje cen na tistih področjih, kjer je bilo mogoče omejiti cene in kjer smo lahko omejitve nadzorovano izvajali. To so področja, kjer se omejitvam ni bilo mogoče izogniti, na primer gorivo in komunalne storitve. Za druge tržne proizvode menimo, da je boljša rešitev zvišanje minimalne plače, pokojnin in plač.
Noémi Németi (madžarska televizija): Druga fronta: spor med Brusljem in Madžarsko glede madžarske zakonodaje o zaščiti otrok. V kakšni fazi je ta spor?
Viktor Orbán: Na najnižji točki. Trenutno nas finančno izsiljujejo. Komisija nam je poslala pismo, v katerem jasno navaja, da dokler ne spremenimo zakonodaje o šolskem izobraževanju in zaščiti družine, ne bomo imeli dostopa do denarja, ki je na voljo v skladu za krizno upravljanje, katerega bistvo je hitrost, enostavnost in nujnost. Teh zakonov ne želimo spreminjati. To je povzročilo zaostrovanje spora. Madžarska vlada ne želi odstopiti od tega stališča – v nobeni smeri -, dokler o tem vprašanju ne odločijo madžarski državljani na referendumu.
Ildikó Csuhaj (ATV): Santiago Abascal, predsednik španske stranke VOX, je dejal, da bi lahko bil Viktor Orbán vodilni politik “nove Evrope”. Na evropskem prizorišču še nima politične družine, v Evropskem parlamentu ni skupine, ki bi se ji pridružili poslanci Fidesza. Predsednik vlade, ali menite, da se bo to zgodilo pred volitvami?
Viktor Orbán: Pred francoskimi predsedniškimi volitvami zagotovo ne bomo ustanovili nove skupine v Evropskem parlamentu, niti se ne bomo pridružili nobeni skupini.
Ildikó Csuhaj (ATV): Ali lahko francoski predsednik Macronom za vas in države V4 postane nova Merklova?
Viktor Orbán: Skrbimo predvsem zase in morda je razumljivo, da branimo in zastopamo interese Madžarske. Voditelji prihajajo in odhajajo. Pogovarjamo se s tistimi, ki jih je določeno ljudstvo izvolilo in pooblastilo za sodelovanje v evropski politiki. Sodelovali smo tudi z Angelo Merkel, ki je bila šestnajst let v zelo težkem položaju. Želimo ji veliko uspeha do konca življenja. Čakamo, da bo nova nemška vlada razkrila svoj značaj. Trenutno poznamo le dokumente, vladni program, zato potrebujemo več časa, da lahko sklepamo. Nedvomno pa je sedanji francoski predsednik ključna osebnost evropske politike. Menim, da smo na področju jedrske energije na pragu zmage predvsem po njegovi zaslugi. V Evropski uniji je velikost pomembna. Seveda smo vsi enaki, vendar na realnost vplivajo velikost, število prebivalcev in gospodarska moč držav. Za Madžarsko pa ostaja najpomembnejši cilj zunanje politike čim tesnejše sodelovanje z državami V4.
Mandeep Rai (BBC World Service): Dejali ste, da ograja na meji ni zastonj. Ali to pomeni, da ne boste zgradili ograje, če ne boste dobili denarja EU? Ali pa boste najprej zgradili ograjo in počakali na denar EU?
Viktor Orbán: Ograja je neizogibna: mora obstajati, saj če je ne bo, ne bomo mogli braniti države. In ne glede na odločitev sodišča ne smemo odstopiti od tega načela. Zato bomo aretirali vsakogar, ki bo brez dovoljenja vstopil na naše ozemlje, v našo državo. In če bo kdo to storil in ga bomo ujeli, ga bomo poslali nazaj čez ograjo in ograjo bomo branili. Samo letos smo ustavili in ujeli več kot 100.000 ljudi. Če madžarske ograje ne bi bilo, če ne bi stala, bi bilo več kot 100.000 nezakonitih priseljencev več, najprej v Avstriji in nato v Nemčiji. Večina jih – tistih, ki pridejo – ne želi ostati tukaj, ampak želijo oditi v Avstrijo in Nemčijo, zato pravimo, da ne branimo le madžarskega ozemlja. Ne branimo le Madžarske, ampak tudi Evropo. Mimogrede, če pogledate zgodovino Madžarske, boste videli, da je to za Madžare zgodovinsko poslanstvo. Zato, ko pravim “ujeti jih, ujeti jih pri roki”, to pomeni, da jim ne smemo dovoliti vstopa v državo, da tiste, ki vstopajo nezakonito, ustavimo čim bližje meji. Ker poskušajo nezakonito prečkati mejo, kar je v nasprotju z madžarsko zakonodajo. Zato jih moramo tam prestreči. Potem jih moramo poslati nazaj, odpeljati jih moramo z Madžarske. Na žalost pa so primeri, ko to poskušajo večkrat.
Mandeep Rai (BBC World Service): In ko to storite, ko greste po tej poti, kakšen je odziv Evropske unije, kaj imajo o tem povedati Avstrija, Nemčija in Združeno kraljestvo?
Viktor Orbán: O tem, kako oni dojemajo realnost in kako jo dojemamo mi, bi se dalo dolgo filozofsko razpravljati. Vidite, glavni tok Evropske unije je navezan na ideologijo tako imenovanega “pogumnega novega sveta” in jo celo obožuje. Na migracije gledajo prav skozi ta očala. Vse to je zelo dobro, vendar nima nobene zveze z resničnostjo. Če vašo državo branijo druge države, na primer Madžarska, je to enostavno. Toda tukaj, na fronti, na meji, ne moremo filozofirati o tem, ne moremo se spraševati, kakšna bi bila idealna družba; tukaj moramo zaščititi naše temeljne vrednote, naše temeljne interese. Ljudem moramo preprečiti nezakonito prečkanje meje, ustaviti moramo migrante. Takšna je realnost in zato smo z obema nogama na tleh, medtem ko ljudje v Bruslju težijo k bolj filozofskemu pristopu. Predlagajo nekatere predpise, ki so povsem tuji resničnosti, v kateri živimo. To je razlog za spopad; ne gre za slabo voljo ali slabe namene ali obstoj slabih ljudi na eni ali drugi strani. Razlog za te razlike je, da mi živimo v svetu resničnosti, oni pa v mehurčku.
Mandeep Rai (BBC World Service): Popolnoma se strinjam, popolnoma vas razumem. Toda če bi to vprašanje pomenilo, da ne bi bili ponovno izvoljeni, ali bi spremenili svoje stališče?
Viktor Orbán: Smo madžarski patrioti, in čeprav je volilni izid zelo pomemben, ni edini dejavnik. Biti moramo zvesti in biti zvesti patrioti, zato svojega stališča o tem vprašanju ne bomo spremenili. Ponavljam: to ni filozofska razprava, ampak realnost, logična posledica tisočletne zgodovine Madžarske.
Anita Vorák (RTL): Inflacija narašča in po napovedih madžarske centralne banke bo naraščala tudi prihodnje leto. Trenutna plačila, ki jih izvaja vlada, so točkovna, vendar se bo dvig minimalne plače nadaljeval. Katere druge ukrepe namerava vlada sprejeti, da bi ublažila posledice tega položaja za prebivalstvo?
Viktor Orbán: Obstajajo enkratni ukrepi, vendar jih je večina trajnih: povečanje pokojnin je trajno, 13. mesečno izplačilo je trajno, prav tako povečanje plač socialnih delavcev, zdravnikov, vojakov in policistov. O inflaciji sem se včeraj pogovarjal z guvernerjem centralne banke. Po naših izračunih pričakujemo, da bo povprečna stopnja inflacije v celotnem letu znašala 5 odstotkov, ob predpostavki, da se bo inflacijska krivulja postopoma umirjala, pa bi lahko do konca leta dosegla stopnjo 3 do 4 odstotke. To ni le naše upanje: včeraj smo menili, da je ta scenarij realen.
András Kovács (origo.hu): Omenjene so bile razmere na Zahodnem Balkanu. Od začetka leta je bilo na madžarski meji pridržanih več kot 100.000 nezakonitih priseljencev, medtem pa se v Bruslju obnavljajo načrti za uvedbo obveznih migracijskih kvot. S katerimi ukrepi namerava madžarska vlada preprečiti te bruseljske načrte?
Viktor Orbán: Sedanje razmere so za nas dobre. Od tu se ne bomo premaknili. To ni dobro in nismo zadovoljni, saj je vsako leto 100.000 ljudi na ograji ogromno dela za ljudi, ki se ukvarjajo s tem. To je velik strošek za madžarske davkoplačevalce, neprijetno pa je tudi za nesrečne ljudi, ki skušajo prečkati mejo. To je najslabši položaj za vse. Potrebujemo urejeno politiko priseljevanja, a Bruselj tega ne počne. Izhodišče urejene politike priseljevanja je, da morajo tisti, ki želijo vstopiti na celino, pred vstopom na celino zaprositi za dovoljenje, vložiti prošnjo. Če tega ne bomo imeli, celotna zadeva ne bo nikoli urejena: ni je mogoče zakonito nadzorovati v smislu moči, policije in uprave. Želimo, da Bruselj sprejme, da mora vsak, ki želi vstopiti na ozemlje Evropske unije, vložiti prošnjo, preden stopi na ozemlje EU. Njihove prošnje moramo obravnavati, ko so zunaj: če so sprejeti, lahko vstopijo, če niso sprejeti, ne morejo. Trenutno smo še daleč od tega, saj tisti, ki so na varnem v Evropski uniji, tega ne želijo; če nam ne bo uspelo, se bo problem nadaljeval. Danes je v tem velikem evropskem neredu le ena država, v kateri vlada red: Madžarska. Tu imamo pravilo, ki sem ga pravkar opisal. To je tisto, kar ohranja red.
Szilveszter Szarvas (Pesti Srácok): Rad bi vas vprašal tudi o Nemčiji. V programu, ki ste ga objavili, si nova nemška vlada želi več priseljevanja za Nemčijo in bi odločno ukrepala tudi na področju vključevanja priseljencev. Poleg tega želijo v to smer prisiliti tudi države EU. Ali menite, da bo prišlo do večjega preloma med Srednjo in Vzhodno Evropo ter Zahodno Evropo? Pred dnevi ste se v Bruslju srečali z novo nemško kanclerko. Kakšni so vaši osebni vtisi in ali vam je uspelo z njo spregovoriti o tem?
Viktor Orbán: O ničemer se nisva pogovarjala iz oči v oči. Pristop, ki ga uporabljam, ni nujno pravi za to priložnost, vendar se že dvajset ali trideset let ukvarjam z izginotjem te delitve na Vzhod in Zahod. Menim, da to nikakor ni v interesu Madžarske in Srednje Evrope. Hkrati so razlike med obema deloma celine nesporne.
To, kar pravim, je morda pretirano poenostavljeno, toda po drugi svetovni vojni so eno polovico celine zasedli Rusi, drugo pa Američani, in to ne le v vojaškem, temveč tudi v kulturnem smislu. Američani so zahodno polovico povezali v tako imenovano liberalno Evropo ali zahodni svet, medtem ko so Sovjeti poskušali razviti “homo sovieticus”. Temu smo se lahko uprli. Po drugi svetovni vojni je bila vojaška in gospodarska okupacija naše regije uspešna, saj so nas, ko smo se ji uprli, zatrli. Poskusi kulturne preobrazbe nam očitno škodijo, saj te stvari ne izginejo brez sledu. Vendar smo se uprli.0
Homo sovieticus, vrsta komunističnega človeka, se tu nikoli ni mogla uveljaviti. Ker smo se morali braniti, smo nenehno krepili svojo nacionalno in versko identiteto. To je bila oblika našega vsakdana, ne da bi se tega zavedali. Vsak dan smo se upirali, celo tako smešno, da se nismo hoteli učiti ruščine, čeprav je bila v šoli obvezna, kar danes obžalujemo, a to je bilo drugič. Odpor proti kulturnim pritiskom, ki so nas želeli spremeniti, je za nas postal instinkt za preživetje. Zahod nima podobnih izkušenj: ko so Američani začeli kulturno združevati Zahod – Ameriko in Zahodno Evropo -, so to storili brez odpora. Nekaj je iz tega nastalo. Ne želim uporabljati besed, ki bi lahko sprožile razpravo, vendar bi temu lahko rekli kulturna kakovost. Tudi tu se je razvila kulturna kakovost, ki se je sprostila po letu 1990. Leta 1990 je nenadoma postalo jasno, da se tukajšnja kultura glede zvestobe zgodovini, tradiciji, vrednotam, narodu, skupnostim in religiji očitno zelo razlikuje od zahodne. Od takrat si prizadevam, da bi Zahodnjaki razumeli, da Evropa ni le zgodovina dela celine, ki so ga zasedli Američani, ampak da je tudi zgodovina dela celine, ki so ga zasedli Rusi ali Sovjeti, del evropske zgodovine. Tudi naše izkušnje so dragocene in to, kar lahko prispevamo, je dragoceno.
To, kar počnejo zdaj, je nesprejemljivo: ker smo drugačni od njih, nas imajo za sovražnike, zaostale, zato nas želijo prevzgojiti, nam dati lekcije. To se ne more zgoditi, ker je to naše življenje. Dokler tega na Zahodu ne bodo razumeli kulturno, si bo Komisija prizadevala, da bi srednjeevropske vlade na primer glede temeljnih vrednot spominjale na zahodnoevropske. Toda to ne vodi nikamor: tudi če bomo poskušali vzpostaviti evropsko sodelovanje, to ne bo ustvarilo evropske enotnosti, temveč evropski dvom. Tako vidim stvari z zgodovinskega vidika. Vsak dan si moramo prizadevati za premagovanje sporov, ki izvirajo iz te razlike.
Szilveszter Szarvas (Pesti Srácok): Rad bi vas vprašal tudi o vašem zanimanju za tujino. 23. oktobra ste dejali, da se v Združenih državah Amerike mobilizirajo sile v zvezi s splošnimi volitvami na Madžarskem leta 2022. Kakšnih tujih posegov se bojite leta 2022 in kakšno konkretno vlogo bodo imele Združene države Amerike?
Viktor Orbán: Zelo pomembno je, da pozabimo na besedo “strah”: nikogar se ne bojimo. Smo država s 1100-letno zgodovino. Videli smo že vse, a smo še vedno tukaj, ne pa tisti, ki so hoteli zavzeti naše mesto. Zato se ne bojimo nikogar. Branili bomo, kar je naše, branili bomo našo vlado, naši podporniki, naši volivci, pa se bodo branili sami. Videli bomo, kaj lahko storimo s tem, zagotovo pa bomo branili, kar pripada Madžarski. Hotel sem reči le to, da prihaja stric George [Soros]. Imeli bomo goste: prihaja stric George, ki ne bo prišel sam, ampak z vsemi svojimi kolegi. Vsi bodo tam.
Vir: El Correo de España
Slovenian