Piše: Álvaro Peñas

Intervju s polkovnikom Tomaszom Kośmiderjem, doktorjem znanosti, direktorjem Inštituta za varnostne vede in profesorjem na Pravosodni akademiji v Varšavi ter nekdanjim direktorjem Inštituta za državno varnost in profesorjem na Univerzi za nacionalno obrambo v Varšavi.

Vojna v Ukrajini traja že več kot tri mesece, kako se bo po vašem mnenju razvijal konflikt?

To je odvisno od številnih dejavnikov: od odločnosti Ukrajine in podpore mednarodne skupnosti Ukrajini.

Po mojem mnenju ne bi bila dobra rešitev, če bi Ukrajino prisilili, da prizna ruske ozemeljske pridobitve – po 24. februarju 2022. Takšna politika običajno naredi agresorja predrznega. Politika, ki so jo vodili v Münchnu pred drugo svetovno vojno, je dober primer za to.

Poljska si zelo prizadeva pomagati Ukrajini. Ali lahko Poljska ohrani tolikšno podporo?

Poljska je država, ki se je Ukrajini najbolj zavezala, saj je sprejela na milijone beguncev.  Zagotovo je to za Poljsko velik izziv, ki zahteva podporo dejavnosti Poljske iz EU.

Vojna je prav tako zaprla stare rane med Poljsko in Ukrajino.

Vse kaže, da se odpira novo poglavje v poljsko-ukrajinskih odnosih, za katere bo značilno sodelovanje, poleg tega pa v Ukrajini zaradi vojne nastaja nov narod. Ukrajini ni več treba uporabljati zgodovine in antipolonizmov za oblikovanje lastne identitete.

Nekateri v Zahodni Evropi ne razumejo trdnosti stališča Poljske in jo obtožujejo vojnega hujskaštva. Zakaj se Poljska počuti ogrožena s strani Rusije?

V ruski politiki prevladujejo argumenti sile in ne moč argumentov.

Leta 2022 praznujemo 250. obletnico prve delitve Poljske, s katero se je v 18. stoletju začel razpad poljske države. Obstoj poljske države se je končal leta 1795 po vrsti vdorov in delitev poljskega ozemlja, ki so jih izvedli ruski imperij, kraljestvo Prusija in habsburška monarhija. Od leta 1795 do leta 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po prvi svetovni vojni, ko so bile tri imperialne sile, ki so si razdelile Poljsko, zaradi vojne in revolucije usodno oslabljene.

Druga poljska republika je bila ustanovljena leta 1918 (leta 1919 je Rusija napadla Poljsko – bitka pri Varšavi leta 1920) in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta nacistična Nemčija in Sovjetska zveza napadli Poljsko, kar je pomenilo začetek druge svetovne vojne (pakt Ribbentrop-Molotov – nova delitev Poljske). Sovjetska zveza je Poljsko osvojila po letu 1945.

Rusija v regiji prevladuje že vsaj tri stoletja in vodi agresivno politiko, pri čemer ne upošteva interesov sosednjih držav. Rusija se ne drži svojih zavez. Žal je Rusija agresor…

Poljska je že pred izbruhom vojne začela ambiciozno širitev in modernizacijo svoje vojske. Kaj je vključevala ta reforma?

V posodobitev vojaške opreme in povečanje moči vojske. Vključene so bile sile teritorialne obrambe, ki so temeljni del poljskih oboroženih sil.

Načrt poljskega obrambnega ministrstva predvideva povečanje števila nabornikov in častnikov z ocenjenih 110.000 ter 30.000 vojakov v silah teritorialne obrambe WOT na 250.000 nabornikov in častnikov ter 50.000 pripadnikov teritorialnih sil, in sicer s spremembami postopkov usposabljanja in pravne ureditve rezerve ter z zvišanjem plač, kar bi mlade spodbudilo k vstopu v vojsko. Zaradi vojne v Ukrajini bo obrambno ministrstvo od 1. januarja 2023 prejemalo 3 odstotke BDP, lani je bilo to 2,3 odstotka. Med novo opremo, ki jo je nabavila poljska vojska, je tudi sporazum z Združenimi državami Amerike o nakupu 250 bojnih tankov Abrams.

Kakšen je odnos poljske družbe do njene vojske in ali se je ta odnos v zadnjih letih spremenil?

Menim, da je poljska družba ponosna na svojo vojsko. Odnosi med družbo in vojsko so že dolgo zelo dobri, poljska vojska ima kot garant nacionalne suverenosti visoko družbeno oceno.

Mnogi menijo, da je ta vojna Evropo prebudila v realnost, države, kot je Poljska, so bile že prebujene, toda ali menite, da je to prebujenje doseglo tudi zahodno Evropo?

Menim, da se Evropa prebuja v omejenem obsegu. Razumem, da so za države zahodne Evrope pomembna poslovna vprašanja. Politika mora biti racionalna.

Ali lahko Evropa oblikuje univerzalno varnostno sporočilo? To je zelo pomemben problem.

Ali Evropa zna graditi mir, Evropo, ki je ne bodo terorizirali neodgovorni akterji, kot je Rusija, ki destabilizira svetovni red?

Vir: El Correo de España