Piše: Álvaro Peñas
Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, katere naloga je varovanje evropskih meja, se je ponovno zapletla v politični škandal. Januarja 2021 je agencija Frontex zaradi politike priseljevanja vlade Viktorja Orbána napovedala odhod iz Madžarske. Odhod, pred katerim je potekala kampanja madžarske podružnice nevladne organizacije “Helsinški odbor”, ki jo, kar ni presenetljivo, financira Odprta družba Georgea Sorosa. Septembra je agencija Frontex s sedežem v Varšavi zaprosila poljsko vlado za dostop do meje z Belorusijo. Poljaki so se strinjali in oktobra se je izvršni direktor agencije Frontex Fabrice Leggeri odpravil na mejo s poljskim namestnikom notranjega ministra Bartoszom Grodeckim. Leggeri je takrat dejal, da je bil navdušen nad poljsko pripravljenostjo za zaščito meje, zaradi česar si je prislužil ostre kritike nevladnih organizacij, češ, da “dopušča, da migranti umirajo na beloruski meji”.
Prejšnji teden je izbruhnil nov škandal, Fabrice Leggeri pa je odstopil zaradi skorajšnje objave poročila evropskega urada za boj proti goljufijam OLAF o upravljanju agencije Frontex. Poročilo, ki v skladu z levičarskimi strankami in nevladnimi organizacijami obsoja “vroča vračanja” (izgon ilegalcev brez zaslišanj ali upravnih postopkov) in kršenje “temeljnih pravic” migrantov. Soočenje med Leggerijem, ki je funkcijo prevzel leta 2015 in bil ponovno imenovan junija 2019, in nevladnimi organizacijami sega daleč nazaj, saj se je agencija Frontex soočila s pritožbo proimigracijskih nevladnih organizacij, ki so zahtevale dostop do operativnih informacij agencije. Sodišče Evropske unije je novembra 2019 razsodilo v korist agencije Frontex in potrdilo njeno zavrnitev posredovanja operativnih informacij.
Zato ni presenetljivo, da je organizacija Open Arms Leggerijev odstop označila za “dobro novico” ali da so ga Zdravniki brez meja obtožili izvajanja “vročih vračanj”. Toda dejstvo je, da tako imenovane “vroče vrnitve” niso objektivno pravno opredeljene. Gre za vprašanje, ki je po besedah samega Leggerija med načelom nevračanja, zapisanim v Ženevski konvenciji, ter nadzorom meje in preprečevanjem nezakonitih vstopov, opredeljenim v Zakoniku o schengenskih mejah. Vendar pa to pomanjkanje jasne pravne opredelitve ni preprečilo litanij obsodb v EU, ki jih ad nauseam ponavlja večina medijev in ki so zdaj združene z morebitnimi gospodarskimi sankcijami, tistih držav, ki so si drznile učinkovito braniti svoje meje, zlasti Poljske in Madžarske.
Leggeri je na spletu objavil odstopno izjavo, v kateri je navedel, da se mu zdi, da se je mandat agencije Frontex spremenil in da je nalogo varovanja meja zamenjala naloga spremljanja spoštovanja temeljnih pravic pri upravljanju varovanja meja. Evropska komisija je hitro odgovorila nekdanjemu direktorju agencije Frontex in poudarila, da se mandat agencije ni spremenil in da njeno poslanstvo ostaja pomoč državam članicam pri varovanju zunanjih meja EU.
Uredba o agenciji Frontex je jasna: “… Cilj je učinkovito upravljanje prehajanja zunanjih meja ter obravnavanje migracijskih izzivov in morebitnih prihodnjih groženj na teh mejah, s čimer se prispeva k obravnavanju hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo in zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v Uniji …”. Varnost držav članic EU je osrednja naloga agencije. To seveda ne pomeni, da ne bi smeli spoštovati temeljnih pravic, vendar pa je poslanstvo varovanja in zaščite meja evropskih držav razlog za obstoj agencije Frontex.
Vojna v Ukrajini je povzročila humanitarno krizo brez primere, s katero se spopadajo prav tiste države, ki so najbolj trpele zaradi medijskega linča in nadlegovanja s strani Komisije, ponovno Poljska in Madžarska. Vendar se zdi, da v Bruslju nihče ničesar ne vidi ali sliši. Nemška vlada upa, da bo Leggerijeva zamenjava “priložnost za nov začetek v agenciji”. Glede na vse večjo moč nevladnih organizacij na vseh področjih evropske politike lahko ta nov začetek privede do tega, da bodo nevladne organizacije “nadzorovale” naše meje.
Vir: El Correo de España
Slovenian