Piše: Nicola De Felice
Lakota in izpadi elektrike povzročajo gospodarsko krizo brez primere v državah izvora migracijskih tokov. Nemiri, ki so jih sprožile naraščajoče cene hrane in energije, so zajeli Egipt, Bangladeš in Tunizijo, ki so na vrhu seznama držav, v katerih bo leta 2022 v Italiji pristalo 10.000 nezakonitih priseljencev, kar je trikrat več kot v enakem obdobju leta 2020.
Zaradi privlačne prisotnosti nemških, norveških in španskih ladij nevladnih organizacij v bližini libijske obale lahko vse skupaj preraste v apokaliptični “cunami” izkrcanja. Egipt ima 104 milijone prebivalcev, Bangladeš, najgosteje naseljena država na svetu, pa 166 milijonov. Zviševanje obrestnih mer v ZDA povečuje stroške storitev in javni dolg teh držav, ki so se za boj proti Covidu zadolžile za več milijard dolarjev.
Zdi se, da bo prehranska in energetska kriza zaradi vojne v Ukrajini trajala več mesecev, ta koktajl tveganj pa je Šrilanko že pahnil v plačilno nesposobnost, ki ji bodo sledila tudi druga gospodarstva v vzponu. Na poti so še druge težave, kot je nov izbruh bolezni Covid, ki blokira kitajska pristanišča, Evropa in ZDA pa sta prestrašeni zaradi morebitne recesije. MDS meni, da je ukrajinska vojna kot “seizmični val, ki vpliva na svetovno gospodarstvo”, Svetovna banka pa je znižala napovedi svetovne rasti in napovedala oblikovanje 170 milijard dolarjev vrednega svežnja za oživitev gospodarstva držav v krizi. Šrilanka je devalvirala svojo valuto za 40 odstotkov in ustavila odplačevanje zunanjega dolga ter se odločila, da bo preostale rezerve raje porabila za kritje uvoza hrane in energije kot za plačilo vlagateljem. Turčija, Egipt, Tunizija, Etiopija, Pakistan in Bangladeš so na vrhu seznama trgov v vzponu, ki jim zaradi vojne grozi finančni zlom.
Vlade v teh državah so povečale obseg posojil, da bi ublažile posledice pandemije in vojne, zdaj pa dolg hranijo banke, ki so pripravljene špekulirati s tveganji in umakniti posojila, ko se gospodarstvo upočasni in vrednost državnih obveznic pade. Naraščajoči stroški zadolževanja bodo verjetno postali še bolj pereči, ko bo Fed v boju proti domači inflaciji zvišal obrestne mere za ameriške državne obveznice, ki za mnoge države v razvoju veljajo za varno zatočišče. Centralni banki v Egiptu in Tuniziji zvišujeta obrestne mere, da bi nadzorovali cene, vendar ne smemo pozabiti, da so pred desetletjem rastoče cene hrane pripomogle k spremembi režima. V Bangladešu vlada zmanjšuje oskrbo gospodinjstev in industrije z električno energijo, ker ne more več kupovati premoga in plina. Tunizijska vlada, ki jo pestijo finančne težave, je v zadnjem letu štirikrat zvišala cene goriva, turizem pa je izginil. Prodajalci v Medini se šalijo, da je marihuano lažje kupiti kot moko. V Egiptu, največjem svetovnem uvozniku pšenice, je izginotje ruskih in ukrajinskih zalog močno prizadelo. Egiptovski funt je bil devalviran za več kot 15 %, predsednik El-Sisi pa je ljudi pozval, naj se med ramadanskim postom zadovoljijo z manj bogatimi obroki.
Pričakujmo torej vroče poletje in s tem ministrom za notranje zadeve se pripravimo na najhujše ter upajmo, da bo lepo vreme prišlo čim pozneje.
Vir: lecodelsud.it
Slovenian