Kaj se kuha na Balkanu?

Piše: Álvaro Peñas

Takratni slovenski premier, konservativec Janez Janša, je 28. februarja izjavil, da bi padec Ukrajine lahko sprožil domino efekt, pri čemer je opozoril, da bodo na vrsti Moldavija, Gruzija in verjetno baltske države, ter opozoril, da se na Zahodnem Balkanu “kuha”. Le dva meseca pozneje je Janša izgubil volitve proti Robertu Golobu, zeleno-liberalnemu kandidatu s stranko, ki je bila ustanovljena januarja in jo podpirajo bruseljski progresivci in, zanimivo, prijatelji Kremlja v Sloveniji. “Žal nekateri močni politiki, okrašeni s Putinovimi medaljami, poskušajo Slovenijo potisniti nazaj v rusko sfero vpliva … V slovenski politiki opažamo močno vpletenost nekaterih interesnih skupin, povezanih z ruskimi podjetji (Gazprom, Yandex itd.),” je Janša zapisal pred volitvami, ki so oblast podelile levici. Toda kaj je imel veteran konservativne politike v mislih in kaj se “kuha” na Balkanu?

Po mnenju Bogdana Sajovica, zunanjepolitičnega urednika slovenskega tednika Demokracija, je težava v Bosni in Hercegovini: “Zdi se, da se napetosti povečujejo. Kot razumem, je srbska skupnost nezadovoljna, ker je pred približno dvajsetimi leti tako kot Bošnjaki in Hrvati prenesla določena pooblastila (nad oboroženimi silami, sodstvom in davki) na zvezno vlado, zdaj pa želijo ta pooblastila vrniti svoji skupnosti. Drugi dve skupnosti obtožujeta Srbe, da želijo razbiti Bosno in Hercegovino, Srbi pa trdijo, da so zatirani. Zato obstaja določena možnost konflikta, celo oboroženega spopada.” Kot poudarja Sajovic, je Milorad Dodik, vodja Republike srbske, novembra lani izjavil, da namerava bosanske Srbe odstraniti iz vojske, obveščevalnih služb, sodstva in davčne uprave Bosne in Hercegovine. Parlament Republike Srbske je 10. decembra vladi bosanskih Srbov dal šest mesecev časa za izvedbo odhoda iz teh institucij, februarja pa je bilo ustanovljeno neodvisno sodstvo. “Bosna in Hercegovina je spodletela,” je dejal Dodik.

Enaindvajsetega aprila je Bosno in Hercegovino uradno obiskala delegacija skupine konservativcev in reformistov (ECR) Evropskega parlamenta. Med njimi je bil tudi poslanec skupine VOX Hermann Tertsch, ki je na Twitterju zapisal naslednje: “Bosna in Hercegovina, ki se je spremenila v subvencionirano in nadzorovano upravno mešanico, je ena najbolj skorumpiranih držav na svetu, ki 78 % svojega proračuna porabi za tekoče upravne stroške. Zgodovinske stranke treh etničnih skupin upravljajo in živijo na račun te gnilobe. Oktobra bodo potekale volitve brez volilne reforme, kriza je na vidiku in grozi katastrofa. Rusija in Kitajska napredujeta na Balkanu, v Varnostnem svetu ZN bo pregledan celoten pravni okvir Bosne in Hercegovine, Ukrajina pa je v vojni. To je že vse, kar lahko povzroči pekel.

Evropski poslanec Marko Milanović Litre iz Hrvaških suverenistov je bil eden od organizatorjev obiska, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Fratelli d’Italia ter poljskega Zakona in pravičnosti. Gospod Litre se strinja z analizo španskega poslanca Evropskega parlamenta: “Ob vojni, ki divja v Ukrajini, bi se morali vsi zavedati, da bi morala mednarodna skupnost več pozornosti nameniti razmeram v Bosni in Hercegovini.” Korupcija, pomanjkanje upravne reforme ter poštenega in pravičnega volilnega sistema, v katerem bi bili zastopani vsi trije narodi, ki sestavljajo državo, skupaj s srbskim odcepitvenim gibanjem in bosanskim unitarizmom, bi lahko Bosno in Hercegovino potegnili v konflikt: “Vidimo vpliv Rusije v Republiki Srbski in ni izključeno, da bo Rusija poskušala usmeriti pozornost na težave ali morda ustvariti nove v Bosni in Hercegovini, da bi tako zmanjšala svoje izgube v Ukrajini. Rusija ni storila prav ničesar, da bi imela tako velik ugled, kot ga uživa v Republiki Srbski, vendar je ideologija njenih voditeljev skoraj identična. Bosanska stran je pod vplivom turških interesov, Hrvati pa so prepuščeni pokroviteljstvu in šibki podpori hrvaške vlade. Brez ustavnih volitev in upravne reforme bo Bosna in Hercegovina zabredla v volilno krizo, ki bo privedla do povečanja ruskega vpliva na Zahodnem Balkanu.

Bosanski zgodovinar Omer Hamzić je povzel: “V Bosni in Hercegovini so razmere precej slabe. Vse se je začelo zelo slabšati že pred rusko agresijo na Ukrajino. To je neposredna posledica povečanega pritiska Beograda in Zagreba, ki ga neprestano izvajata od Daytona, in njunih teženj, da bi Bosno in Hercegovino kot državo čim bolj oslabila, s končnim ciljem, da bi jo razdelila. To “zamrznjeno” konfliktno stanje je dodatno zapletla ruska agresija na Ukrajino. To agresijo odkrito ali prikrito podpirata Hrvaška in Srbija ter njuna politična satelita v Bosni in Hercegovini, Milorad Dodik in Dragan Čović. Drugačen pristop, ki pa ponavlja izraz “konflikt”.

V Srbiji prebivalstvo glasno podpira rusko invazijo na Ukrajino (spomin na Natovo bombardiranje Beograda je še vedno živ), njena vlada pa ni želela podpreti mednarodnih sankcij ali kritizirati ruskih ukrepov. Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je 3. aprila obnovil svoj mandat, vzdržuje tesne odnose z Rusijo in Kitajsko glede pomembnih vprašanj, kot je obramba. Leta 2019 je Srbija s 43-odstotnim povečanjem vojaških izdatkov v primerjavi s prejšnjim letom prehitela Hrvaško, ki je v Natu in prav tako posodablja svojo vojsko. Izdatki se vztrajno povečujejo in so bili lani dvakrat višji kot leta 2018. Na vojaških manevrih junija 2021 je Vučić dejal, da je srbska vojska “petkrat močnejša” kot pred leti, in napovedal, da se bo v naslednjih devetih mesecih dramatično povečala.

Rusija in Belorusija sta Srbiji dobavili bojna letala MiG-29 in protiletalske rakete v vrednosti 640 milijonov dolarjev. Kitajska pa postaja največji dobavitelj orožja za Srbijo. V Beogradu je 9. aprila pristalo šest transportnih letal Y-20 kitajskih zračnih sil z “rednimi vojaškimi zalogami”. V operaciji, ki po besedah tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijiana “nima nobene zveze s trenutnimi razmerami”. Njihov tovor so bile sodobne rakete zemlja-zrak HQ-22, ki jih je srbska vojska javno predstavila 1. maja. Kitajska je Beogradu dobavila tudi brezpilotna letala.

Oboroževanje, etnične napetosti in nestabilne razmere, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, bi lahko ponovno zanetile ogenj na Balkanu. Do zdaj je bil najverjetnejši fokus ali vsaj tisti, na katerega so mednarodni analitiki najbolj opozarjali, ponovni konflikt na Kosovu, katerega vlada je zaprosila za članstvo v Natu in Združenim državam ponudila stalno oporišče. Vendar pa bi lahko zelo verjetni razpad Bosne in Hercegovine ponovno sprožil krvavo vojno, ki je potekala pred tridesetimi leti. V novem večpolarnem svetu je vse mogoče.

Vir: El Correo de España