Piše: Álvaro Peñas

Pogovor z  Alejandrom Peña Escluso, inženirjem, pisateljem, analitikom in političnim svetovalcem. Bil je začetnik prvih protestov v svoji državi proti režimu chavistov, eno leto je bil zaprt v zaporu El Helicoide (zapor, znan po mučenju) in je še vedno politični zapornik vesti. Je strokovnjak za forum v Sao Paulu in je napisal več knjig na to temo, pravkar pa je izdal knjigo “Los Fraudes Electorales del Foro de Sao Paulo” (Volilne goljufije foruma v Sao Paulu).

Na žalost je po volitvah vse pogosteje slišati besedo “goljufija”. V čem se te nove goljufije razlikujejo od starih?

Sodobne volilne goljufije so napredne, celovite, izvozne, se razvijajo in jih lahko izvaja ne le vlada, ampak tudi opozicija. Ta model so v Venezueli razvili Kubanci s Chávezovim soglasjem, saj je bila Venezuela laboratorij Castrovega komunističnega režima za mnoge stvari, od metodologij družbenega nadzora do novih oblik korupcije. Ta mehanizem volilnih goljufij je bil v Venezueli preizkušen na 29 volitvah: predsedniških, vladnih, regionalnih, lokalnih in referendumskih. Izvaža se tudi v druge države.

Z drugimi besedami, na vseh venezuelskih volitvah je prišlo do goljufije.

Na vseh in vedno več. Gre za novo tehniko, ki se razvija in za katero demokratični sektorji niso razvili protiteles, niso bili na tekočem. Ta volilna goljufija ima štiri nove vidike, ki pred petdesetimi leti niso obstajali, saj je prej goljufija pomenila krajo glasov na voliščih. Prvi je uporaba računalnikov v elektronskih glasovalnih napravah in, kjer se glasovi še vedno štejejo ročno, v preštevalnih napravah. Ta programska oprema je bila izvožena, v škandale pa je bilo vpletenih več podjetij, kot so Smartmatic, Indra ali Dominion. Drug vidik je manipuliranje z javnim mnenjem prek družbenih omrežij. Ta omrežja imajo na volitvah zelo pomembno vlogo, saj narekujejo trende in lahko z uporabo botov prepričajo javnost, da ima kandidat večjo podporo. Elon Musk, izvršni direktor Twitterja, je na primer trdil, da so ruski operaterji uporabili družbena omrežja, da bi dali prednost kampanji levičarja Petra v Kolumbiji.

Tretji dejavnik je sodobna uporaba socialnega inženiringa, kulturne vojne, s katero se manipulira z javnim razpoloženjem in odpravlja nasprotnike. V Kolumbiji je prišel na dan proces socialnega inženiringa, tako imenovani “petrovideos”, s katerim so z uporabo umazane vojne rušili svoje nasprotnike. Zelo dobro orkestrirana kampanja s tehniki, specializiranimi za manipuliranje z javnim mnenjem s pomočjo prirejenih anket, lažnih novic, mnenjskih trendov itd. Četrti vidik je vpliv trgovine z drogami, ki v velikem obsegu kupuje volilne kampanje in kandidature. Najbolj skrajen primer je Venezuela, katere predsednik je vodja kartela Suns in za njegovo prijetje je razpisana nagrada v višini petnajst milijonov dolarjev. Zato je Gustavo Petro takoj po zmagi na volitvah spodbujal legalizacijo drog, celo v Združenih narodih, saj je s tem plačal uslugo. Ne smemo pozabiti, da je skupina M19, ki ji je Petro pripadal, v službi preprodajalcev drog napadla in zažgala sodno palačo.

Omenili ste, da se pri ročnem glasovanju goljufije dogajajo v preštevalnih napravah. Toda v teh primerih bi lahko izvedli pravo ponovno štetje glasov, tako da bi sešteli vse glasove.

To je res, vendar v mnogih krajih ni predstavnikov demokratičnih strank, ker gre za nevarna območja. V Kolumbiji na primer zalivski klan grozi Petrovim nasprotnikom z nasiljem; v Peruju imamo nasilje v višavju; v Venezueli vladne oborožene skupine grozijo nasprotnikom s smrtjo. Da bi se izognili goljufijam pri ponovnem štetju, je treba imeti predstavnike na vseh voliščih in dostop do volilnih skrinjic, da bi jih lahko primerjali z volilnimi zapisniki. Zato levica ustvarja pogoje, da na velikem številu volišč ni nasprotnikov ali da volilnih skrinjic ni mogoče odpreti, in tam se dogajajo goljufije.

Se vam ne zdi, da si demokratične stranke v mnogih primerih preprosto ne upajo podvomiti v volilni sistem in sprejmejo rezultat, čeprav vedo, da je prišlo do goljufije?

Da, obstaja strah pred obsodbo goljufije. Forum iz Sao Paula ima celotno strategijo za ustrahovanje in napadanje tistih, ki trdijo, da gre za goljufijo. Vsakdo, ki ne priznava rezultatov, je takoj obtožen, da je žalosten poraženec in da ni demokrat, s socialnim inženiringom pa želi vsakdo, ki dvomi o volitvah, destabilizirati demokracijo. Eno poglavje v knjigi sem posvetil sodnemu preganjanju tistih, ki opozarjajo na goljufije, in človek mora biti zelo pogumen, če hoče reči, da gre za goljufijo. Zanimivo je, da se v demokraciji šteje za težavo, da se prijavijo in preštejejo vsi glasovi. V primeru Kolumbije obstaja še dodatna oteževalna okoliščina: ljudje, zadolženi za štetje glasov na zadnjih volitvah, so pripadali Federaciji izobraževalcev (FECODE), vodstvo te organizacije pa se je izreklo za Petro.

V primeru Brazilije so se pojavila poročila, da je bilo na nekaterih območjih države za Lulo oddanih 100 % glasov, kar je statistično nemogoče. Bolsonaro je želel reformirati volilni sistem, vendar je močno spolitizirano sodstvo to preprečilo. Kaj se je zgodilo v Braziliji?

To, kar se je zgodilo na severu Brazilije z volišči, na katerih je bilo 100 % glasov za Lulo, se je zgodilo tudi v Venezueli s Chávezom, v Boliviji z Evom Moralesom leta 2019, v višavju Peruja s Pedrom Castillom ali s Petrom v Kolumbiji na območjih pod nadzorom gverilcev ali paravojaških enot. Po mojem mnenju gre za isto shemo, ki je bila razvita v Venezueli in izvožena v druge države. V primeru Brazilije moramo dodati še mednarodno kampanjo v korist levice in proti Bolsonaru. Potekala je ostra kampanja, v kateri so brazilskega predsednika obtoževali, da želi ostati na oblasti, da je kriminalec in vodja državnega udara. Ustvarjeno je bilo ozračje, v katerem bi Bolsonaro, če bi podvomil o rezultatih, potrdil, kar je družbeni inženiring vnaprej določil, da je vodja državnega udara. V Braziliji ni bilo nobene resne preiskave, niti ni bila dovoljena, in to dejstvo je znak krivde. Prvi, ki bi bil zainteresiran za začetek preiskave, bi moral biti Lula, vendar ne vemo, kaj se je zgodilo, imamo le indice. V svoji knjigi sem omenil zelo jasnega: ko je Daniel Ortega konec leta 2021 zaprl svojih sedem nasprotnikov in se razglasil za zmagovalca volitev, sta Lula in njegova stranka priznala rezultate in čestitala Danielu Ortegi. To kaže na to, da če so sposobni potrditi goljufije v Nikaragvi, bi lahko enako storili tudi v Braziliji.

Tudi primer Brazilije je jasen primer goljufivega prevzema oblasti s strani opozicije. To je omogočil prevzem dela brazilskega sodstva, istega sodstva, ki je omogočilo Lulovo izpustitev iz zapora iz političnih razlogov in ne zato, ker je bil nedolžen. Isti pravosodni sektor, ki je osvobodil Lulo, je tisti, ki je preprečil izvedbo preiskav. Torej ni treba biti vlada, preprosto moraš nadzorovati nekatera območja v državi, da lahko na teh območjih izvajaš goljufije in na ta način pridobiš del glasov. Drugi del dobiš z umazano vojno: pet let zapored napadi na Bolsonarovo osebnost, obtožbe, da je zažgal Amazonko, da je skrajni desničar, da se ga krivi za smrti zaradi Covida … in izvaja ostro kampanjo, da bi lahko pozneje upravičil Lulovo zmagoslavje.

Večkrat ste citirali Gustava Petra in kolumbijske volitve.

Da, ker je primer Kolumbije najbolj prefinjen primer goljufije v 21. stoletju. Imamo skrajni primer Daniela Ortege, ki goljufa sredi belega dne in to lahko počne, ker nadzoruje popolnoma vse, v Kolumbiji pa se je zgodilo ravno nasprotno. Petro je bil v opoziciji v državi, ki tradicionalno nasprotuje levici in ki se je 60 let borila proti oboroženim gverilskim skupinam, katerim je Petro pripadal, kar pomeni, da so bile institucije ovira za to, da bi lahko zagrešil goljufijo. Vendar je bilo nekaj ključnih elementov. Prvič, pristranskost volilnih organov. To se je pokazalo v kampanji, ko je nacionalni registrar Alexander Vega ročno predal ponovno štetje glasov Indri, ne da bi imel razpis, in ko je prišlo do računalniških napak, ki so bile v korist Petra za milijon glasov. Sledila je kampanja socialnega inženiringa za demoralizacijo Kolumbijcev in prikazovanje, da je bilo vse narobe. Tudi nezakonito financiranje. Petro je imel več denarja in več pooblaščencev kot vse druge stranke skupaj. Vsemu temu je treba dodati še lažne ankete, ruske operaterje, ki jih je Elon Musk obsodil, petrovidee in uporabo nasilja v nekaterih delih države za ustrahovanje tistih, ki so glasovali proti Petru. Ko seštejete dodatne glasove, ki jih je Petro morda prejel zaradi vseh teh nepravilnosti in različnih oblik goljufij, ugotovite, da bi v primeru čistih in preglednih volitev Petro izgubil.

Poleg tega so v Kolumbiji, kot se je zgodilo tudi v Čilu, volitve potekale po vandalskih demonstracijah, ki so med prebivalstvom vzbudile strah in jih je sklical kandidat Petro. To je zelo jasno sporočilo: ali boste volili levico ali pa se nemiri ne bodo ustavili. Svobodnih volitev ne more biti, če se državljanom grozi, v tem primeru s strani vandalov, imenovanih “Prva linija”, katerih voditelje je Petro po prihodu v vlado izpustil, kar kaže na sokrivdo. To ne morejo biti veljavne volitve.

Ali lahko ta model goljufije pride v Evropo in ali moramo začeti skrbeti za štetje glasov in volilne naprave?

Da, ker je to model, ki ga je mogoče izvoziti. V Keniji so tik pred volitvami na letališču aretirali dva Venezuelca iz podjetja Smartmatic z volilnim materialom. Poročajo o podobnih goljufijah zunaj Latinske Amerike, z izpadi računskih strojev, kot se je zgodilo v Združenih državah Amerike.

Kako se lotiti te goljufije?

Najboljši odgovor bi bil, če bi bilo mogoče, to, kar je storila Nemčija, kjer je ustavno sodišče prepovedalo elektronsko glasovanje. Tudi druge razvite države ga prepovedujejo, saj je mogoče z elektronskim glasovanjem manipulirati. Toda za boj proti goljufijam je treba najprej razumeti, kako delujejo, se pred volitvami pripraviti in ne verjeti, da je za pridobitev glasu dovolj le kampanja. Potem je potrebno dvoje: struktura državljanov po vsej državi, ki bi spremljala volišča, štela glasove enega za drugim in zagotavljala verodostojnost rezultatov, ter mednarodni volilni observatorij, ki bi lahko odkril goljufije, kot skupina strokovnjakov, ki je leta 2004 na referendumu v Venezueli odkrila goljufijo zaradi statistične nedoslednosti.

Nekdanji kolumbijski predsednik Andrés Pastrana v predgovoru knjige trdi, da je demokracija na robu izginotja, saj volilne goljufije kršijo pravico državljanov, da izvolijo svoje predstavnike. Res je, goljufije so ključno vprašanje za prihodnost demokracije na Zahodu, saj nam demokracijo dobesedno kradejo.