Balázs Hidvéghi : V državah, ki jih vodijo levičarske vlade, se nikoli ne dvomi o pravni državi, desničarske vlade pa so vsakodnevno napadane

Piše: Álvaro Peñas

Balázs Hidvéghi je od leta 2019 poslanec Evropskega parlamenta za stranko Fidesz. Do prihoda v Bruselj je bil direktor za komuniciranje stranke Fidesz in poslanec madžarskega parlamenta.

Februarja ste se v govoru o priseljevanju obrnili na poslance EPP in dejali: “Zamujate osem let, a bolje pozno kot nikoli.” Ali so se res zavedli razmer ali je to le priročen odziv na uspeh madžarske in poljske politike ter prihod konservativcev na oblast v Italiji in na Švedskem?

Evropska ljudska stranka je bila nekoč prava desnosredinska evropska politična družina, ki je svojo politiko utemeljevala na krščanskodemokratskih vrednotah. V zadnjih letih pa je te vrednote vse bolj opuščala in se v zameno za nekaj položajev ali trepljanja po hrbtu podrejala pritiskom evropske levice. EPP je dovolila, da so jo levičarske skupine v Evropskem parlamentu potisnile v kot ne le pri temah, ki temeljijo na vrednotah, kot so na primer migracije, spol, človekove pravice ali subsidiarnost, ampak vse pogosteje tudi pri gospodarskih politikah. Posledično je podpora Evropski ljudski stranki začela padati po vsej Evropi. Mnogi v EPP se zdaj začenjajo zavedati, da morajo, če želijo tudi po volitvah leta 2024 ostati največja politična skupina, zavzeti bolj značilno stališče o temah, ki najbolj zanimajo evropske državljane. Poleg tega je največji korupcijski škandal v zgodovini evropske politike nekoliko omejil politične manevrske možnosti skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Evropska ljudska stranka je izkoristila priložnost in zbrala nekaj poguma, ki ji ga je v zadnjih letih zelo primanjkovalo. Uspeh konservativcev v Italiji in na Švedskem je prav tako prispeval k temu, da se je Evropski ljudski stranki vrnilo nekaj samozavesti. Tako so naredili velik zasuk pri vprašanju migracij. Danes EPP pri vprašanju migracij sledi politiki Viktorja Orbána, ko zahteva sredstva EU za ograje na mejah. Kot sem dejal tudi v svojem govoru: bolje pozno kot nikoli!

To vas sprašujem, ker obe veliki stranki v Evropskem parlamentu še vedno vztrajata pri zanikanju realnosti. Kljub energetski krizi še naprej spodbujata zeleno agendo, predlagata ukinitev avtomobilov z notranjim izgorevanjem ali spodbujata uživanje žuželk.

Na določeni točki v politiki vedno nastopi realnost. Ob uničujočih učinkih vojne v Ukrajini in gospodarskih učinkih evropskih sankcij proti Rusiji je jasno, da uveljavljanje ideološke agende namesto zastopanja resničnih interesov volivcev ni vzdržno. Ne živimo v časih, v katerih je prostor za nerealne ideje in pobožne želje. Evropa se mora postaviti zase in zastopati svoje interese na svetovni ravni ter ohraniti svojo konkurenčnost na svetovnem trgu. Če velike politične stranke ne bodo spremenile svojih politik glede številnih vprašanj, kot so zelena agenda, gospodarska konkurenčnost ali migracije, bodo posledice občutile na volitvah leta 2024.

Kaj menite o poskusu EU, da bi postavila Istanbulsko konvencijo nad nacionalne ustave? Ali ni to v nasprotju s tako imenovano pravno državo?

Da je treba ukrepati proti vsakršnemu nasilju nad ženskami in otroki, je nesporno. O tem ni nobene razprave. Vendar pa razprava o Istanbulski konvenciji ni povezana s tem. Gre za instrumentalizacijo boja proti nasilju za uveljavljanje radikalno levičarske politične agende. Več držav članic zavrača ratifikacijo konvencije zaradi njene vsebine, ki spodbuja ideologijo spola in migracije. Jasno lahko ugotovimo, da je Istanbulska konvencija spodletela. Zato je poskus, da bi jo v imenu Evropske unije vsilili državam članicam, nezaslišan. Sprejetje konvencije na ta način pomeni kršitev načela subsidiarnosti in krši pristojnosti držav članic. Ustvarja tudi negotov položaj z mednarodnopravnega vidika, saj bi EU postala del konvencije, ki ni zavezujoča za vse njene države članice posebej. To bi pomenilo zelo nevaren precedens, ki bi lahko v prihodnosti povzročil pravne težave. Zdi se, da sta spoštovanje pravne države in spoštovanje pogodb za evropsko levico pomembna le, če ju lahko zlorabi za napade na svoje politične nasprotnike.

Glede na to, da se mehanizem pravne države uporablja le proti konservativnim vladam, ali ne mislite, da je izgubil vso legitimnost?

Vsakemu razumno razmišljajočemu človeku je jasno, da so tako imenovani postopki pravne države v resnici politično motivirani napadi na konservativne, krščansko-demokratične vlade. Ti napadi na Madžarsko so se okrepili po migracijski krizi leta 2015, ko je madžarska vlada jasno povedala, da ne bo dopuščala nezakonitega priseljevanja. Še bolj so se okrepili po sprejetju zakona o zaščiti otrok leta 2021, ki otroke ščiti pred propagando LGBT. V odgovor je evropska levica sprožila politične napade v pravni preobleki in z orožjem uporabila koncept pravne države. Glavna ideja je, da če konservativna vlada sprejme politiko, ki ni v skladu z njihovimi najnovejšimi, vse bolj absurdnimi idejami, takoj razglasijo kršitev načela pravne države. Tako so razprave o pravni državi na ravni EU v resnici politične narave in ne zgolj pravne razprave. Glavna značilnost teh razprav je ohranjanje dvojnih meril: v državah, ki jih vodijo levičarske vlade, se o pravni državi nikoli ne dvomi, desničarske vlade pa so dnevno tarča napadov. Menim tudi, da je tu še en element. Razlog, da so napadi pogosto usmerjeni v srednje- in vzhodnoevropske države, je v tem, da so te države pokazale, da želijo iti svojo pot in se ne strinjajo z vse bolj prebujenskimi, progresivnimi elitami, ki prevladujejo v Zahodni Evropi. Dokazale so tudi, da je mogoče doseči gospodarski uspeh in hkrati zgraditi konservativno, krščansko usmerjeno družbo. To moti zahodnoevropske elite, ki se držijo liberalne in progresivne ideologije.

V škandal Qatargate ali Moroccogate, odvisno od tega, od kod prihaja podkupnina, so vsak teden vključeni novi socialistični poslanci Evropskega parlamenta. Ali ne bi bilo treba vse sporazume in resolucije, ki jih je Evropski parlament sprejel v korist teh držav, dati v karanteno?

Bolj natančno bi bilo, če bi ga imenovali bruseljski korupcijski škandal. Samo po sebi ni presenetljivo, da si tuje sile prizadevajo vplivati na sprejemanje evropskih odločitev, pa naj gre za arabski svet ali katerikoli drug. Ta škandal je osvetlil delovanje razvejane mreže poslancev Evropskega parlamenta, uslužbencev in nevladnih organizacij v Evropskem parlamentu, zdi pa se, da je prizadel tudi Evropsko komisijo. To odraža sistematične pomanjkljivosti evropskih institucij v širšem smislu. Nedvomno gre za najhujši korupcijski škandal v zgodovini Evropske unije. Odziv Evropskega parlamenta je precej šibek in površen: v notranjih pravilih ni nobene prave spremembe, na splošno pa vlada vzdušje, da se vse pomete pod preprogo. To pa zato, ker je težko pričakovati, da bodo ustvarjalci in koristniki korupcijskega stroja sami reformirali ta sistem. Menim, da lahko ustrezen odgovor na ta sistem korupcije dajo le evropski državljani na prihajajočih volitvah leta 2024.

Ta korupcijska shema je zaposlovala dve nevladni organizaciji: Brez pravice ni miru in Boj proti nekaznovanosti, ime, ki zveni kot slaba šala. Ali je napočil čas, da zaustavimo pritiske teh lobijev in nevladnih organizacij v Bruslju? Vas preseneča, da mediji o tem primeru niso poročali?

Resno menim, da je popolna prenova tega sistema edini način za napredek. EU ne more biti politično verodostojna, če je talec nevladnih organizacij in lobijev. Glavni problem je, da te nevladne organizacije niso prave organizacije civilne družbe, ampak politični manipulatorji, ki pripravljajo politično pristranska poročila, ki se nato kopirajo v stališča in dokumente Evropske unije. Izkazalo se je tudi, da so nekatere od teh nevladnih organizacij v resnici navidezne organizacije, vpletene v kriminalne posle in dejavnosti. Pravi škandal je, da je EU tem sumljivim nevladnim organizacijam pustila široko odprta vrata in jim dala na milijone evrov denarja evropskih davkoplačevalcev, ne da bi od njih zahtevala vsaj minimalno preglednost. Evropska komisija tem nevladnim organizacijam še naprej daje privilegije in izjeme. Ni presenetljivo, da glavni, levo usmerjeni mediji o tem vprašanju ne poročajo veliko: to bi osvetlilo, kako pomanjkljivo je v resnici delovanje celotne birokracije EU.

Na Madžarskem je vlada uvedla vse vrste ukrepov za izboljšanje preglednosti in boj proti korupciji. Vendar, kot poudarjate, Bruselj po tem velikem škandalu ni sprejel podobnih ukrepov. Kakšne posledice bo po vašem mnenju imel Qatargate?

Božji smisel za humor je, da so bili številni politiki, ki so zdaj za rešetkami ali v preiskavi, najbolj glasni pri poučevanju Madžarske, kako se je treba boriti proti korupciji. Bruseljski mehurček si zdaj na vso moč prizadeva, da bi korupcijski škandal zbanaliziral, in poskuša ustvariti vtis, da je šlo le za posamične spodrsljaje nekaterih poslancev Evropskega parlamenta. Kot sem že omenil, sem popolnoma prepričan, da temeljita reforma skorumpiranega sistema EU ne bo prišla od znotraj. Raje upam, da bodo državljani po vsej Evropi na volitvah v Evropski parlament leta 2024 hitro odgovorili na bruseljski korupcijski škandal.

Vir: The European Conservative