Andrej Mitić: Smo odločno proti LGBT+, proti migracijam in nasprotujemo vsem uničujočim oblikam transhumanizma

Piše: Álvaro Peñas

Intervju z Andrejem Mitićem, diplomantom filozofije, doktorjem pravnih znanosti, mednarodnim sekretarjem in svetovalcem parlamentarne skupine srbskega gibanja Dveri.

Srbsko gibanje Dveri ima trenutno 6 poslancev v državnem zboru, 4 odstotke glasov, stranka pa je nastala kot krščanska organizacija.

Dveri (sam pomen besede Dveri, ki je zelo kulturno in versko specifičen, saj gre za srednjeveško srbsko besedo, so “vrata” v srbski pravoslavni cerkvi, ki vodijo do oltarja) so se rodili ob zori Natove intervencije leta 1999 kot mlado konservativno gibanje, ki si je prizadevalo obnoviti srbsko nacionalno kulturno tradicijo in pravoslavno-krščanske vrednote, ki jih je komunistični režim desetletja zatiral. Vodja Dveri Boško Obradović je na metapolitičnem položaju najprej ustanovil majhen nacionalno usmerjen intelektualni krog, ki je hitro začel pridobivati vpliv na srbsko javnost in je bil zelo ploden na kulturnem področju: založba, vplivna revija in javne predstavitve idej, ki so bile zelo dobro obiskane, zlasti med mladimi. Leta 2012 se je Dveri na zahtevo javnosti preoblikoval v politično stranko, ki je leta 2016 prvič vstopila v parlament, trenutno pa drugič, na novi nacionalno-konservativni politični platformi, z zelo močno in kompetentno poslansko skupino.

Dveri se opredeljujejo kot nacionalna konservativna stranka in videl sem, da ste se udeležili konference CPAC (Conservative Political Action Conference), ki je maja letos potekala na Madžarskem. Kakšne so reference stranke?

Glede na srbski politični kontekst je Dveri nova politična sila, ki doslej še nikoli ni bila na oblasti. Situacijsko smo v opoziciji z obema režimoma: sedanjim režimom Aleksandra Vučića in nekdanjim, ki je bil radikalno proevropski. Predstavljamo srbsko obliko tretje poti. Naša ideologija je na temeljni ravni močno povezana z nacionalno suverenostjo in identiteto, zagovarjamo pravoslavno-krščanske vrednote in srbsko pravoslavno cerkev ter močan pro-družinski program, po katerem smo v Srbiji zelo prepoznavni kot naša simbolična politika. Vendar je Dveri zelo moderna, zelo sodobna stranka. Odzivamo se na vse aktualne situacijske izzive: smo odločno proti LGBT+, proti migracijam in nasprotujemo vsem uničujočim oblikam transhumanizma ali biopolitičnega nadzora. Po drugi strani smo prva nacionalno-konservativna stranka v Srbiji, ki je začela braniti našo naravo in ekologijo, vendar ne na način zelene agende EU, temveč v obliki tradicionalizma in lokalizma, s čimer smo temo obrambe narave ponovno prevzeli iz rok levih liberalcev, ki so si jo prisvojili. V evropskem kontekstu jasno prepoznavamo nove konservativne sile, ki imajo podobne poglede kot mi. V tem smislu cenimo dosežke španske stranke “Vox”. Podpiramo to novo panevropsko novo konservativno ideološko konfiguracijo, ki je krščanska, pro-družinska ali “neliberalna” v tem novem pomenu besede.

Omenili ste besedo “neliberalen”, zato razumem, da je Viktor Orbán referenca za vašo stranko. Madžarska vlada ima tesne odnose z Vučićevo vlado in močno podpira članstvo Srbije v EU.

Da, Viktor Orbán je ena od naših referenc na področju družinske politike, boja proti ideologiji spola in modela države. Njegov odnos s srbsko vlado je zapleteno vprašanje in je posledica prisotnosti madžarske manjšine v Srbiji, manjšine, katere pravice se v celoti spoštujejo. Vendar pa je Vučićeva notranja politika nasprotna Orbánovi politiki. Vučić se poskuša predstaviti kot srbski “Orbán”, vendar to žal ne drži zaradi njegove močne neoliberalne in kulturne agende. Zato poskušamo opozoriti na te razlike med njima: Vučič je liberalec, Orbán pa konservativec.

Prejšnji ponedeljek je več kot 50.000 ljudi protestiralo proti paradi homoseksualcev v Beogradu. V kolikšni meri se v Srbiji poskuša uveljaviti ideologija spola in kdo jo spodbuja?

Dveri so pionirji boja proti totalitarizmu LGBT+ v Srbiji. Že od samega začetka smo nasprotovali tej zelo močni hegemonistični strukturi. V Srbiji smo z njo okupirani. Vučič je v gesti, polni simbolike, imenoval odkrito lezbijko za predsednico vlade, ti tako imenovani “gay-pride” dogodki pa se redno odvijajo, odkar sta Vučič in njegova stranka na oblasti, torej od leta 2012. Prihodnjega 12.-18. septembra bodo naredili še korak naprej, saj želijo z več kot 130 dogodki po vsej Srbiji narediti “Europride”, na katerem bodo promovirali svojo homo, trans in kdo ve kakšno agendo, pri čemer je politična zahteva Europrida gejevska poroka. Dveri so imele zelo težko kampanjo proti temu, ki se je končala s protestom ljudi na ulicah Beograda (Srbi imajo Beograd za mesto “Matere božje”). Več kot 85 odstotkov Srbov ji nasprotuje. Proti je tudi naša Cerkev. Gre za popolno tiranijo ekstremistične manjšine. Vendar mislim, da bodo Dveri in srbsko ljudstvo zmagali in da Europride ne bo potekal v Beogradu. Kot je v državnem zboru poudaril naš predsednik Obradović: “Nihče ne sme biti diskriminiran zaradi svoje spolne usmerjenosti, vendar tej družbi ne morete vsiljevati svojih vrednot”.

Konec julija je bilo na meji s Kosovom zelo napeto zaradi odločitve kosovske vlade, da prepove uporabo srbskih osebnih izkaznic in avtomobilskih registrskih tablic. Kaj je v ozadju tega vprašanja?

S Kosovom ni “meje”, temveč le upravna meja, ki sta jo uvedla EU in Nato. Srbija živi pod okupacijo sedemnajstih odstotkov svojega ozemlja na Kosovu in Metohiji (to je polno ime srbske južne pokrajine, ki je okupirana. Metohija pomeni “cerkvena dežela”, ki je skoraj polovica Kosova, zato so to ime prepovedali). To je srce naše identitete, naša sveta dežela s približno 1.300 cerkvami in samostani. Več kot 150 jih je bilo uničenih ali poškodovanih, več kot 10.000 ikon je bilo oropanih ali poškodovanih, naši grobovi, naši spomeniki. Srbi živijo v apartheidu na svoji zemlji, v Evropi, v 21. stoletju, v rokah skrajne islamske in mafijske skupine. Zato srbski narod in stranka Dveri iz vsega srca cenimo, da Španija ni priznala neodvisnosti tako imenovanega “Kosova” (mimogrede, Kosovo je srbska beseda). To nam veliko pomeni in dovolite mi, da prenesem sporočilo hvaležnosti predsednika Obradovića za ljudi in državo Španijo.

Trenutno se izvaja velik pritisk na Srbijo, da bi na silo priznala odcepitev našega ozemlja in kršila našo ustavo. Zadnji dogodki so le okrepljena zahteva, izsiljevanje. Povedati moramo, da je Vučić veliko naredil za takšno stanje, zato mu odločno nasprotujemo. Upamo pa, da je napočil čas za spremembe in da bo Srbija dosegla novo nacionalno soglasje pri obrambi našega Kosova in Metohije.

Kosovska vlada je sporočila, da bo ukrep preložila na september. Kaj se lahko zgodi, če se bo ukrep nadaljeval?

Obstaja velika nevarnost, da bo prišlo do eksplozije konfliktov, in sicer še pred 1. septembrom in po njem. Albanci se s svojimi oboroženimi silami odpravljajo na severno Kosovo, ki je v celoti poseljeno s Srbi, kar jim ni dovoljeno, saj kršijo mednarodno pravo in resolucijo 1244 Varnostnega sveta ZN. Postavljajo ostrostrelska gnezda, utrdbe in tako naprej. Želijo zasesti severni del, ki ga ne nadzorujejo. Na žalost se Kfor in Nato ne odzivata in praktično omogočata te nezakonite dejavnosti. Če se začne vojna, je to v celoti njihova odgovornost. Srbija bo branila svoje ljudi, ne moremo si privoščiti več umorov, posilstev, etničnega čiščenja Srbov ter uničevanja naših cerkva in kulturne dediščine, ki je tu že več kot 1000 let.

Druga kritična točka so razmere v Bosni in Hercegovini. “Bosna je propadla,” je izjavil Milorad Dodik, vodja Republike srbske. Ali lahko ta neuspeh sproži nov konflikt na tem območju?

Kot ste morda opazili, gre za sinhroniziran pritisk, za zelo kompleksno regionalno agresijo, da je treba Republiko Srbsko uničiti in ustvariti enotno Bosno in Hercegovino z muslimansko prevlado. Prav to pa so bili razlogi za vojno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zakaj Evropa tolerira in spodbuja muslimanski ekstremizem na Kosovu in Metohiji ter v Bosni in Hercegovini? To se sprašujejo Srbi kot eden najstarejših evropskih in krščanskih narodov, zahodni zaveznik v obeh svetovnih vojnah. Zahod nas je izdal. Upamo, da se bo združevanje Bosne in Hercegovine ustavilo.

Titovi zločini so bili v večji ali manjši meri raziskani na Hrvaškem, v Sloveniji ali Bosni, ne pa tudi v Srbiji. Zakaj komunističnih zločinov niso obsodili v Srbiji? Kakšno je stališče Dveri o tem vprašanju?   

V Srbiji je to nerešeno vprašanje, ker smo ena redkih držav, ki ni odprla arhivov iz komunističnega obdobja, ker so vnuki teh komunistov še vedno na oblasti in ne želijo, da bi te resnice prišle na dan. Dveri zastopa žrtve komunističnega obdobja, saj so pod Titovo vladavino trpeli tudi Srbi, in podpira zgodovinsko stališče, da je bila druga svetovna vojna hkrati državljanska vojna v kraljevini Jugoslaviji. Zavezniki so na koncu podprli Tita, general Dragoliub Mihajlovič, ki je vodil kraljevo jugoslovansko vojsko, pa je bil leta 1946 usmrčen v zaporu. Ne vemo niti, kje je pokopan, tako kot ne vemo, kje je na tisoče Srbov, ki so jih pobili Titovi partizani v Beogradu. Dveri se zato zavzema za preiskovanje komunističnih zločinov in ugotavljanje resnice o vsem, kar se je zgodilo pod Titovo diktaturo.

Vir: El Correo de España