Piše: Lionel Baland

Marco Tarchi je italijanski politolog, avtor številnih knjig in univerzitetni profesor v Firencah. Nekoč je bil vodja italijanske Nove desnice. Lionel Baland se je z njim pogovarjal za Breizh-info o parlamentarnih volitvah v Italiji, ki bodo 25. septembra 2022 in na katerih naj bi zmagala desnosredinska koalicija, znotraj katere imata skupaj veliko volilno težo patriotski stranki Bratje Italije (Fratelli d’Italia) Giorgie Meloni in Liga (Lega) Mattea Salvinija.

Breizh-info.com: Na parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022 bosta v desnosredinski koaliciji prisotni dve patriotski stranki: Fratelli d’Italia, ki jo vodi Giorgia Meloni, in Liga, ki jo vodi Matteo Salvini. Kakšne so razlike in skupne značilnosti teh dveh političnih strank? Ali imata ti dve stranki različne načine organizacije in delovanja? Ali se njune geografske lokacije razlikujejo? Ali so njuni volivci enaki? Kakšne so njune ideološke matrice? Kako sta si lahko dve politični stranki s tako različnim izvorom danes tako blizu? Ali sta si Giorgia Meloni in Matteo Salvini osebnostno oddaljena?

Marco Tarchi: Formule “patriotska stranka” ni lahko prilagoditi sedanji italijanski politiki. Ali lahko ostro atlantistične stranke, ki vsak dan obnavljajo svojo zvestobo strateški liniji Združenih držav, kot so tiste, ki sestavljajo desnosredinsko koalicijo, opišemo s tema dvema besedama? Menim, da bi bilo bolje, če bi Fratelli d’Italia opredelili kot suverenistično stranko – čeprav se mora država, če želi biti resnično suverena, izogibati podrejanju interesom katere koli velesile … -, Lego pa kot populistično stranko. Fratelli d’Italia je naslednica Nacionalnega zavezništva (Alleanza nazionale), ki se je rodilo leta 1995 iz samougasnitve Italijanskega socialnega gibanja (Movimento sociale italiano). Iz tega bi lahko sklepali – tako kot njegovi nasprotniki -, da gre že za nešteto reinkarnacijo neofašizma, vendar leta 2022 ta podoba ne bi upoštevala evolucij, ki jih je scenarij politične konkurence vsilil njegovim voditeljem. V Fratelli d’Italia so mladi, ki želijo – nekoliko na skrivaj – še naprej gojiti občudovanje fašizma, predvsem pa pragmatični voditelji, ki izkazujejo precej heterogena prepričanja: so konservativci, liberalci, nacionalisti, jakobinski statisti, katoliški tradicionalisti …

Liga je zaradi svojega izvora, povezanega z družbeno-kulturno in ozemeljsko ločnico – v času njenega ustanovitelja Umberta Bossija so jo imenovali “zveza produktivnega severa” -, ohranila določeno nezaupanje do žive vsemogočnosti države – za razliko od Fratelli d’Italia, ki ima svoje volilne utrdbe na jugu polotoka, tesno povezane z državo blaginje. Bolj je navezano na obrambo malih in srednjih podjetij ter liberalnega gospodarstva – enotni davek, popolna svoboda trga itd. -. Stranki imata enak organizacijski model – prisotnost sekcij na terenu, ki imajo pogosto prostor za sestanke, usklajevanje lokalnih izvoljenih uradnikov, pokrajinske in regionalne zveze, vodstvene strukture na različnih ravneh: mesto, regija, center itd. – vendar veliko stavijo na socialna omrežja. Skupno jim je zavračanje priseljevanja in določen evroskepticizem – še bolj izrazit pri Ligi – ter več drugih tem. To povečuje, ne pa zmanjšuje njihovo konkurenco. Zelo močna osebnost njunih voditeljev ima le še isti učinek. So enako ali celo bolj tekmeci kot zaveznici.

Breizh-info.com: Ali ima Gibanje 5 zvezd Giuseppeja Conteja patriotsko plat?

Marco Tarchi: Ne. Na začetku je v njem obstajala populistična usmeritev, ki jo je zagovarjal predvsem njegov ustanovitelj Beppe Grillo in ki bi se lahko razvijala v tej smeri, vendar se je danes edini pomembnejši predstavnik tega toka, nekdanji poslanec Alessandro Di Battista, od nje odklonil in protisistemski naboj izvorov se je popolnoma razblinil.

Breizh-info.com: Na različnih volitvah so protisistemske politične stranke – Gibanje 5 zvezd, Lega, Fratelli d’Italia – dosegale zelo nestabilne rezultate. Kako si to razlagate?

Marco Tarchi: Antisistemske volivce bolj kot hladne in racionalne analize vodijo čustva, strasti, epidermalne reakcije, včasih primarne. Zato se običajno zaljubi v takšnega in drugačnega voditelja – primer Beppeja Grilla je odličen primer -, gibanje ali stranko, in če je razočaran, se počuti izdanega in gre iskat nov pol privlačnosti ali pa se preneha zanimati za politiko. Med vzdržanimi volivci je nedvomno velik del potencialnih protisistemskih volivcev.

Breizh-info.com: Ali ima Fratelli d’Italia, ki je v nekaj letih doživela izjemno hitro rast, dovolj političnih vodij, da bo po parlamentarnih volitvah lahko izvajala oblast?

Marco Tarchi: Ne gre le za vprašanje števila, temveč predvsem za vprašanje kakovosti. Ali bodo njeni izvoljeni člani regionalnih ali občinskih svetov po prihodu na oblast kos odgovornosti parlamentarnega dela v poslanski zbornici in senatu, predvsem pa odgovornosti dela na ministrstvu? To se sprašujemo povsod in za zdaj ni zanesljivih odgovorov. Gre za stavo.

Breizh-info.com: Alessandra Ziniti je 8. avgusta 2022 v dnevniku La Repubblica pod naslovom “Na desnici spor o priseljevanju: spet predlagane ideje, ki so jih zavrnili sodniki” zapisala: “Na desnici spor o priseljevanju: “Pomorska blokada v Sredozemlju, ki jo želi Giorgia Meloni, je v nasprotju z mednarodnim pravom, ki jo obravnava kot ”enostransko vojno dejanje”, tako zelo, da se je voditeljica stranke Fratelli d’Italia poskušala izmazati iz svojega napačnega koraka s pojasnilom, da je ”ustavitev odhoda ladij v dogovoru s severnoafriškimi oblastmi edini možni način za ponovno vzpostavitev spoštovanja pravil in končanje smrti na morju”. Skratka, pomorska blokada bi bila sestavljena le iz sporazuma z državami izvora migrantov, torej z državami, s katerimi je že tako ali tako nemogoče podpisati sporazume o repatriaciji. Blokado bi izvajale ladje francoske mornarice, ki morajo v skladu z mednarodnim pravom in konvencijami, ki jih je podpisala naša država, upoštevati obveznost reševanja na morju in prepoved vračanja. Kar zadeva Mattea Salvinija, je izgubil vnaprej, ko obljublja, da želi v dveh mesecih “identično” predlagati svoje “varnostne” dekrete. Pozablja, da so jih točko za točko odpravili ukrepi civilnega, kazenskega in upravnega sodstva, ki so ponovno potrdili obveznost reševanja brodolomcev, nezakonitost prepovedi vstopa ladjam nevladnih organizacij v italijanske vode , neretroaktivnost ukinitve humanitarne zaščite in pravico vseh prosilcev za azil do vpisa v registre italijanskih občin. Poleg tega ni več mogoče ponovno predlagati uporabe odvračilnih denarnih kazni v višini več milijonov evrov, ki so bile naložene nevladnim organizacijam zaradi kršitve prepovedi vstopa v italijanske vode. ” Ali bo desnosredinska koalicija, če bo zmagala na volitvah, lahko izvajala svoj program ali pa bo žrtev blokad, ki jih bo uvedel predsednik republike Sergio Mattarella – krščanski demokrat, človek starega sistema – ali sodniki?

Marco Tarchi: Obstaja še bolj ključno vprašanje: “Ali bo desnosredinska koalicija v tej zadevi želela izvajati svoj program?” Ne smemo pozabiti, da bo “zmerna” in liberalna komponenta koalicije – Forza Italia Silvia Berlusconija, Noi con l’Italia itd. – lahko vplivala na svoje zaveznike. Glede na pretekle dogodke se je treba bati, da bo na več področjih raje iskala sporazum z “zmernimi” sredinskimi in včasih celo z levosredinskimi koalicijskimi strankami, kot da bi se spustila v spopad z Mattarello ali Evropsko unijo glede vprašanja, kot je priseljevanje. V zvezi s tem sem zelo skeptičen glede možnosti prenosa programa Lige ali Fratelli d’Italia v načrt konkretnih ukrepov. Tveganje, da bo vse skupaj ostalo predvolilna retorika, je zelo veliko.

Vir: Breizh-info.com