Piše: Álvaro Peñas

Intervju z Artemom Oliinykom, raziskovalnim asistentom na Ukrajinski akademiji za politične vede, članom miselnega centra “Crisis Observatory” pri IAPSS (Mednarodno združenje študentov politologije).

Ali lahko po ponovni osvojitvi Hersona pričakujemo, kot se zdi, še več ukrajinskih ofenziv pred nastopom zime?

Osvoboditev Hersona na jugu Ukrajine lahko imenujemo Rubikon mednarodnega razumevanja narave ukrajinskega naroda in priznanja njegovih zmogljivosti, vključno z vojaško zmago nad Rusijo. Spomnimo, da je imel Herson za Ruse brez pretiravanja strateški pomen: je edino regionalno središče, ki ga je Rusiji uspelo zavzeti po obsežni invaziji 24. februarja 2022. Nobeno drugo politično ali upravno središče, ki bi bilo po obsegu primerljivo s Hersonom, zaradi invazije ni padlo v roke Rusov. Tako je ta zmaga ukrajinske vojske poleg številnih vojaških uspehov v Harkovu, Mikolajevu, Kijevu in drugih regijah omogočila Evropi, svetu in sami Rusiji, da so razumeli, da v tej vojni lahko in mora zmagati ukrajinska stran. Hkrati pa ne smemo pričakovati bliskovite ofenzivne operacije, ki bo ustavila okupacijo vseh ukrajinskih ozemelj. Kljub nastopu zime se bodo sovražnosti nadaljevale. Z osvoboditvijo Hersona je artilerija dolgega dosega prevzela nadzor nad ognjem, vključno z območji Krima in okupiranega juga države. To pomeni, da bo logistika Rusov na tem obroču utrpela resne izgube, zato bodo oslabljene dejanske zmogljivosti sovražnikovih operacij. Menim, da lahko pričakujemo nadaljnje napredovanje ukrajinske vojske proti jugu in zadrževanje ruskih sil na vzhodu. Tudi dejavnik zime ne more ovirati mobilnosti enot ali prekiniti zastavljenih nalog.

Ali v Hersonu obstajajo novice o množičnih grobiščih, kakršna so bila najdena na drugih osvobojenih območjih?

Ker so ukrajinske enote šele pred kratkim osvobodile mesto in okoliška ozemlja, se iskanje krajev, kjer so bili storjeni zločini, in žrtev nadaljuje. Trenutno je znano o morebitnem odkritju kraja množičnih pokopov na enem od mestnih pokopališč. Podatki kažejo, da gre za grobišča s konca februarja in začetka marca letos, torej iz časa, ko so mesto začeli zasedati Rusi. Odkritih je bilo približno deset krajev, kjer so izvajali mučenje in zasliševanje prebivalcev in predstavnikov teritorialne obrambe. Iz pričevanj očividcev je znano, da se prebivalci, pogosto poklicani na zaslišanje, niso vrnili domov in veljajo za pogrešane. Vemo tudi za predstavnike odpora v mestu, ki so verjetno umrli iz rok Rusov v mestu ali predmestju. Z gotovostjo vemo, da so Rusi na ozemlju mesta in regije zagrešili številne vojne zločine skupaj z roparskimi dejanji, kot se je to zgodilo tudi v drugih regijah Ukrajine. Žal bo svet zgrožen, ko bo spoznal število žrtev v Ukrajini, saj so na vrsti druga velika mesta, ki so še vedno pod začasno okupacijo: Mariupol, Melitopol, Berdjansk, Severodoneck in druga mesta, ki so skoraj izginila z zemljevidov. Žal to še ni konec in število žrtev se bo še povečalo.

Ali menite, da ima Rusija v odgovor na ukrajinsko napredovanje na frontni črti napade na civilno infrastrukturo, ali ima po vašem mnenju dovolj sredstev, da ohrani tako intenzivnost napadov?

Rusija ni prenehala izvajati raketnih, artilerijskih in zračnih napadov na našo kritično infrastrukturo. Sprememba v ruski taktiki zdaj ne obsega omejenih udarcev po posameznih objektih, temveč množično obstreljevanje omrežij in njihovih vozlišč. Tako lahko Moskva hkrati izstreli približno 100 manevrirnih raket različnih vrst in hkrati uporablja brezpilotna letala, ki prav tako nosijo eksploziv. Ker se ukrajinski sistemi zračne in protiraketne obrambe krepijo zahvaljujoč temeljitim izkušnjam vojske, ki se je od februarja veliko bolje naučila odbijati napade, Rusi ne morejo več uporabljati več deset raket. V zadnjih mesecih so se pojavili primeri omejenega izstreljevanja ruskih raket, nato pa so jih ukrajinska sredstva 90-100 % sestrelila. Trenutno obstajata dva učinkovita načina za preprečevanje ukrajinskih sredstev protiletalske obrambe – uporaba nadzvočnih raket nove generacije, vendar v praksi ne vidimo, da bi Rusija razpolagala s tem orožjem. Morda ima le prototipe ali izjemno omejeno zalogo takšnih raket, ki jih je teoretično izjemno težko prestrezati s protiukrepi. Druga metoda je prav tista, ki jo Rusija uporablja zadnjih nekaj mesecev – redni množični napadi na več deset, celo več kot sto zračnih ciljev. V tem primeru je bila možnost sestrelitve popolnoma vseh objektov majhna. Hkrati je Moskva prisiljena čakati določen čas, vsaj dva tedna, da obnovi (kupi, prepelje, obnovi ali izdela) nove rakete za zadevanje ciljev. Cilj zadnjega množičnega napada je bil izničiti ravnovesje ukrajinskega energetskega sistema – da energija iz ukrajinskih jedrskih elektrarn ne bi mogla priti do porabnikov. Prav tako so bili napadeni objekti za proizvodnjo plina, tako da lahko vidite, da se vojna vodi izrecno proti civilnemu prebivalstvu, da bi v vsej državi povzročili humanitarno katastrofo za zimo. Na žalost se bodo ti napadi nadaljevali, zato Ukrajina potrebuje najnovejšo zračno obrambo, ki lahko spremlja vsaj 10 ciljev hkrati. Od tega bodo odvisne migracijske razmere v Ukrajini, možnost izvoza električne energije v sosednje države (kot je Moldavija) in varnost naših sosedov na splošno. Zadnje novice s Poljske bi morale Evropejce le prepričati, da je zagotovilo za njihovo varnost nadaljnje oboroževanje Ukrajine, ki lahko vzhodno Evropo zaščiti pred rusko agresijo.

Ta ruska kampanja je pripeljala do resnega incidenta na Poljskem.

Incident z raketami na ozemlju Poljske in mrtvi državljani države članice Nata je dejansko zelo zaskrbljujoč simptom. To ni prvič, da je tretja država utrpela škodo zaradi ruske vojne proti Ukrajini. Pred tem je na primer raketa padla na ozemlje Moldavije in naj bi zadela enega od infrastrukturnih objektov Ukrajine. Vendar je bilo to dejansko prvič od začetka ruske invazije v Ukrajino, da so bili državljani tretje države ubiti na ozemlju druge države. Kljub temu: raketa iz sredstev protiraketne obrambe ali ruska raketa, posledice (umrla sta dva lokalna civilista) še vedno nosi Moskva. Po eni strani bi morali Evropejci pokazati več volje in sprejeti politično odločitev, da Kijevu predajo načeloma novo orožje, kot sta letalstvo ali artilerija dolgega dosega. Po drugi strani pa bo zadržanost v tej zadevi povzročila le željo Moskve po ponovitvi provokacij. Kaj bosta Poljska in Nato storila, če bo jutri na ozemlju Poljske pristalo iransko brezpilotno letalo z eksplozivom? Ali pa bo v primeru ponovne ofenzive ruske vojske z ozemlja Belorusije na severu Ukrajine del artilerijskih izstrelkov ali drugega orožja zadel objekte na ozemlju Poljske? Kakšen bo odziv Varšave in celotnega Nata? Danes je povsem jasno, da Evropa ni pripravljena na hipotetični vojaški spopad, zato dopušča, da jo sramota vodi v vojno. V vsakem primeru lahko zdaj pričakujemo hibridno ponovitev takšnih provokacij na Poljskem in v Baltskem morju. Evropske države morajo delovati skupaj in se pripraviti na odbijanje ruskih napadov, ko do njih pride.

Ali lahko ruska vojska še vedno velja za drugo najboljšo vojsko na svetu?

Danes je ruska vojska preprosto številčna. Po tehničnih značilnostih in opremi je to vojska države v razvoju. Skoraj vsa tehnična sredstva, oprema in strelivo so dediščina Sovjetske zveze, ki se danes uporabljajo v Ukrajini. Ocena, da so ruske sile druge najmočnejše, pa velja za strateške sile jedrskega odvračanja, ki imajo tri komponente: rakete z jedrskimi glavami, strateško letalstvo in pomorska sredstva za dostavo. S tega stališča Rusi že vrsto let razglašajo svojo psevdooceno vojske, ki dejansko ni podprta z nobenim pravim argumentom. Vsi vojaški poskusi Rusov, da bi dokazali svojo obrambno sposobnost, so potekali proti državam, ki niso imele dostopa do rednih oboroženih sil. To velja za Gruzijo, Sirijo, Moldavijo in Ukrajino leta 2014 po revoluciji. Takrat so bile te države vojaško šibke, ruska vojska pa je lahko zmagala proti šibkim nasprotnikom. Vendar pa je bila invazija leta 2022 proti veliki in dobro oboroženi redni vojski, ki je Rusiji povzročila izgube in poraze brez primere. Tako je bila na primer prvič v desetletjih, če ne celo prvič od druge svetovne vojne, uničena vodilna ladja ladjevja. Sestreljenih je bilo več sto letal in helikopterjev. Vse skupaj bo Rusijo prisililo, da v naslednjih 10-15 letih obnovi tehnične zmogljivosti vojske. Hkrati grozi, da bodo Rusi ostali brez zmožnosti vzdrževanja jedrskih sil, kar bo pomenilo veliko nevarnost nenadzorovanih detonacij v sami Rusiji (če se bojne glave ne vzdržujejo in razširjajo z najnovejšo tehnologijo, se tveganje detonacije poveča).

Ali je namen ruske “delne” mobilizacije stabilizirati frontno črto s tisoči vojakov, ki niso bili deležni skoraj nobenega vojaškega usposabljanja?

Stabilizacija fronte zaradi delovne sile je malo verjetna. Ta taktika je učinkovita v kompleksni ofenzivi, ko pehota vdre in očisti ozemlje, sovražnik pa zaradi kompleksnih ukrepov, vključno z artilerijskimi udarci, ne more odgovoriti z ognjem. Toda številčna prednost na določenih območjih fronte ustvarja tveganja ognjene škode za takšne skupke, ne pa nevarnosti obrambe tipa trdnjava. Uporaba večjega števila enot ne bo mogla preprečiti ofenzive ukrajinske vojske, temveč bo imela le možnost odložiti operativne ukrepe.

Mnogi govorijo o zimi kot o dejavniku, ki bo Rusiji pomagal v vojni, ali ne mislite, da bi se lahko zgodilo ravno nasprotno?

Dejavnik zime bo v vojni prej igral proti Rusom. Za vodenje vojne v zimskih razmerah je treba vojsko vzdrževati na najboljši način: zagotoviti topla oblačila, jo oskrbeti z zalogami, ogrevanjem, generatorji in drugimi stvarmi, ki jih Rusom primanjkuje. Uvedba več goriva, baterij za opremo in lažje odkrivanje koncentracije ruske vojske v takšnih okoliščinah bo le olajšala usmerjanje artilerijskih enot na takšne cilje. Prav tako bo otežila logistiko Rusov, ki so že zdaj delno pod ognjenim nadzorom artilerije. Zato se danes slika za Ruse dramatično razvija. Njihov umik iz Hersona je postal edina možna možnost za ohranitev vsaj dela grupacije vojakov in opreme. V prihodnosti se bodo ruski umiki nadaljevali. Povečanje števila mobiliziranih Rusov bo še povečalo število ujetnikov, ki so se samostojno odločili položiti orožje. Poskusi Moskve, da bi prek zasebnega vojaškega podjetja “Wagner” rekrutirala tujce, zapornike, različne antisocialne elemente in druge, ne uspejo zaradi strahu pred smrtjo v Ukrajini. Tako lahko rečemo, da začetek zime Rusiji ne bo v ničemer pomagal – nasprotno, čakajo jo še težje preizkušnje, ki bodo privedle bodisi do notranjih procesov destabilizacije bodisi do popolne katastrofe na frontah. Konec koncev so Rusi z vidika februarja 2022 izgubili vojno. Še vedno pa obstajajo sile, ki neposredno ogrožajo obstoj Ukrajine in jih mora ta uničiti.

Vir: El Correo de España